Jedro

Temeljni procesni zakon za postopek izvršbe je Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. ZIZ vsebuje določbe o tem, kdaj šteje plačilo sodne takse za procesno predpostavko. Tako v enajstem odstavku 40. člena in v členu 40.a določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za vložitev predloga za izvršbo.

Zaradi posega do z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva - konkretno pritožbe, mora biti poseg v odvzem take pravice, določen v temeljnem procesnem predpisu, še posebej, če ta predpis za ureditev procesnih vprašanj sam ureja uporabo določenega instituta procesnega prava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu vrne zadeva v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžnikova pritožba (vložena zoper sklep istega prvostopenjskega sodišča opr. št. ... z dne 29.01.2009) šteje za umaknjeno z obrazložitvijo, da dolžnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep o ugovoru ni plačal sodne takse.

Proti takemu sklepu se je dolžnik pravočasno laično pritožil. Navaja, da je upnik zoper njega neutemeljeno zahteval plačilo terjanega zneska. Meni, da je zoper njega pravdna zadeva (izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo) zastarala, zato šteje vsako nadaljnje plačevanje sodnih stroškov za brezpredmetno.

Pritožbi je bilo treba ugoditi.

Zakona o sodnih taksah – ZST, tako ZST – UPB1 kot ZST-1, za pritožbo zoper sklep o ugovoru v izvršilnem postopku predvidevata plačilo sodne takse. Zato je z vložitvijo pritožbe zoper sklep o ugovoru, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo dne 29.01.2009, dolžniku nastala taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru.

Po ZST – UPB1 neplačilo sodne takse ni predstavljalo ovire za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali v taksni tarifi bilo določeno drugače (prvi odstavek člena 8 ZST – UPB1). Sedaj veljavni ZST-1 pa v 8. členu določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon.

Temeljni procesni zakon za postopek izvršbe je Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. ZIZ vsebuje določbe o tem, kdaj šteje plačilo sodne takse za procesno predpostavko. Tako v enajstem odstavku 40. člena in v členu 40.a določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za vložitev predloga za izvršbo. ZST-1 pa v 41. členu začasno, to je do začetka uporabe spremembe oziroma dopolnitve zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ki bo določila plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za odločanje o ugovoru, določa, da mora biti ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja plačana sodna taksa.

Iz povedanega sledi, da sam ZIZ predpisuje, kdaj šteje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. V 15. členu ZIZ določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Torej predpisuje subsidiarno uporabo pravil Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08), ki je pričel veljati 01.10.2008 v prvem odstavku novega 105.a člena predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko, med drugim tudi za pritožbo.

Za odločitev v tej zadevi je bistvenega pomena, da Ustava Republike Slovenije - URS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njihovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V izvršilnem postopku je predvideno pravno sredstvo pritožbe proti odločbam izvršilnega sodišča, razen, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek člena 9 ZIZ). Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno pa je ugovor (drugi odstavek člena 9 ZIZ). Smisel pravice do pritožbe je v tem, da se pritožniku zagotovi, da pritožbeno sodišče vsebinsko presodi utemeljenost pritožbenih navedb. Zakonske določbe, ki sodišču omogočajo, da pritožbo zavrže ali pa jo šteje za umaknjeno, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo, je zato mogoče šteti kot poseg v pravico do pravnega sredstva.

Prav zaradi izpostavljenega posega do z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva - konkretno pritožbe, je drugostopenjsko sodišče prepričano, da mora biti poseg v odvzem take pravice, določen v temeljnem procesnem predpisu, še posebej, če ta predpis za ureditev procesnih vprašanj, sam ureja uporabo določenega instituta procesnega prava. Že spredaj je poudarjeno, da ZIZ sam predpisuje kdaj šteje plačilo sodne takse za procesno predpostavko za izvedbo postopka izvršbe ali opravo dejanja sodišča. Tako je sam, sicer s povezano (najbrž prehodno) določbo člena 41 ZST-1 določil, glede katerih dejanj izvršbe šteje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko. Prav zaradi tega v zvezi s členom 15 ZIZ subsidiarna uporaba določb ZPP, ne more poseči v tako močno pravico, kot je ustavno določena pravica do pritožbe.

Po obrazloženem je bilo, ob pravilni uporabi materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ), dolžnikovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter mu zadevo vrniti v nadaljnji postopek (3. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker niso bili uveljavljani.