Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena Zakona o kazenskem postopku.

Izdaja začasne odredbe, s katero je začasno zadržana izvršitev sporne odločbe Ministrice za pravosodje in s tem izročitev tožnika Republiki Kazahstan, je v konkretni zadevi potrebna. Dopuščena revizija glede prvega vprašanja in morebiten pritrdilen odgovor na to vprašanje bi namreč lahko pripeljala do ponovnega ocenjevanja pogojev za izročitev. Če pa bi bil tožnik do tedaj že izročen Republiki Kazahstan, bi se po vsej verjetnosti ne mogel več vrniti v Republiko Slovenijo oziroma bi to lahko dosegel le z nesorazmernimi težavami, kar pomeni, da bi bil njegov uspeh v upravnem sporu brezpredmeten oziroma da sodno varstvo, ki mu je zagotovljeno v upravnem sporu, ne bi bilo učinkovito. Zatrjevana škoda tako po presoji Vrhovnega sodišča zaradi ireverzibilnosti posledic izvršitve izpodbijane odločbe ustreza pravnemu standardu težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena Zakona o kazenskem postopku?

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se do poteka roka za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 783/2021 z dne 16. 6. 2021, če je revizija vložena, pa do odločitve o njej, začasno zadrži izvršitev odločbe Ministrice za pravosodje št. 56010-42/2019/76 z dne 7. 5. 2021. III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrice za pravosodje št. 56010-42/2019/76 z dne 7. 5. 2021 in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. S to odločbo je Ministrica za pravosodje dovolila izročitev tožnika, državljana Republike Azerbajdžan, pristojnim organom Republike Kazahstan zaradi kazenskega pregona kaznivega dejanja sodelovanja v mednarodni organizirani skupini oziroma mednarodni kriminalni združbi po členu 264, 2. del in odstranjevanja človeških organov in tkiv s silo oziroma nezakonitega odstranjevanja človeških organov in tkiv po 116. členu, 3. del Kazenskega zakonika Republike Kazahstan.

2. Po stališču Upravnega sodišča je za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 528. členom ZKP, pristojno (kazensko) sodišče, minister za pravosodje pa je na takšno odločitev vezan. Toženka se zato po oceni Upravnega sodišča utemeljeno ni spuščala v presojo okoliščin, ki jih je zatrjeval tožnik in se nanašajo na kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), glede na to, da je o teh okoliščinah že pravnomočno odločilo kazensko sodišče v tako imenovanem sodnem delu postopka izročitve. Posledično se je tudi Upravno sodišče omejilo le na presojo, ali je pravilna odločitev toženke, da v konkretnem primeru ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 530. člena ZKP, po katerem minister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izročitve tujca, če mu je priznana mednarodna zaščita ali če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje. Ker je ugotovilo, da te okoliščine niso podane in da ni izkazana niti zatrjevana kršitev 6. člena EKČP, je Upravno sodišče odločitev toženke potrdilo kot pravilno in zakonito, tožbo tožnika pa zavrnilo.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj. Hkrati s predlogom za dopustitev revizije je tožnik vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena v zvezi z 32. členom ZUS-1. Zahteval je povrnitev stroškov v zvezi s predlogom za dopustitev revizije in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

4. Vprašanji, ki ju je tožnik zastavil v predlogu za dopustitev revizije, sta naslednji: - Ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena ZKP? - Ali je dopustno, da minister, pristojen za pravosodje in Upravno sodišče v upravnem sporu v drugi fazi izročitvenega postopka ne ugotavljata dejstev in ne izvedeta dokazov, ki jih zahtevana oseba ni mogla zatrjevati v prvi fazi izročitvenega postopka? **K I. točki izreka**

5. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožnika za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na to, ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena ZKP. Vrhovno sodišče o takem vprašanju po začetku veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N, Ur. l. RS, št. 22/19)1 še ni odločalo, hkrati pa je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj bi se lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi s postopki izročitve. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da je revizijo glede vsebinsko identičnega vprašanja dopustilo tudi v zadevi X Ips 40/2021 (X DoR 330/2020 z dne 20. 1. 2021), v kateri do izdaje tega sklepa še ni odločeno.

7. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

**K II. točki izreka**

8. Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga, naj se odloži izvršitev odločbe Ministrice za pravosodje, s katero je dovolila izročitev tožnika, državljana Republike Azerbajdžan, pristojnim organom Republike Kazahstan zaradi kazenskega pregona več kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku Republike Kazahstan. Pojasnjuje, da bo v primeru izročitve v Republiki Kazahstan mučen oziroma se bo z njim v zaporu nečloveško ali ponižujoče ravnalo, kljub morebitni ugodilni odločitvi revizijskega sodišča pa se v Republiko Slovenijo ne bo mogel več vrniti. Z revizijo bo tako doseženo učinkovito sodno varstvo le, če bo njegova izročitev v Republiko Kazahstan zadržana do končne odločitve Vrhovnega sodišča. Poudarja še, da zaradi izdaje začasne odredbe javna korist in korist nasprotne stranke ne bosta prizadeti, saj bo izročitev odložena najdlje do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji.

9. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

10. ZUS-1 v prvem odstavku 84. člena določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa Vrhovno sodišče na revidentovo zahtevo lahko izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je sprejem odločitve, da bo zadevo obravnavalo po vsebini zaradi pomembnega pravnega vprašanja (dopuščena revizija), pogoj za obravnavo začasne odredbe v revizijskem postopku.2 Ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen.

11. V skladu z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo (revidentovo) zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z izvršitvijo akta tožniku (revidentu) prizadela težko popravljiva škoda, pri čemer mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

12. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je škodo mogoče šteti za težko popravljivo, če je resna in tožniku neposredno grozi, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta. Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki naj bi jih začasna odredba preprečila.3

13. V obravnavani zadevi je bila s sodbo Upravnega sodišča zavrnjena tožba zoper odločbo Ministrice za pravosodje, s katero je dovolila tožnikovo izročitev pristojnim organom Republike Kazahstan zaradi kazenskega pregona kaznivega dejanja po 264., 2. del in 116. členu, 3. del Kazenskega zakonika Republike Kazahstan. S tem je odločitev Ministrice za pravosodje postala pravnomočna in izvršljiva.

14. Vrhovno sodišče pritrjuje tožniku, da je izdaja začasne odredbe, s katero je začasno zadržana izvršitev sporne odločbe Ministrice za pravosodje in s tem izročitev tožnika Republiki Kazahstan, v konkretni zadevi potrebna. Dopuščena revizija glede prvega vprašanja in morebiten pritrdilen odgovor na to vprašanje bi namreč lahko pripeljala do ponovnega ocenjevanja pogojev za izročitev. Če pa bi bil tožnik do tedaj že izročen Republiki Kazahstan, bi se po vsej verjetnosti ne mogel več vrniti v Republiko Slovenijo oziroma bi to lahko dosegel le z nesorazmernimi težavami, kar pomeni, da bi bil njegov uspeh v upravnem sporu brezpredmeten oziroma da sodno varstvo, ki mu je zagotovljeno v upravnem sporu, ne bi bilo učinkovito. Zatrjevana škoda tako po presoji Vrhovnega sodišča zaradi ireverzibilnosti posledic izvršitve izpodbijane odločbe ustreza pravnemu standardu težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 15. Ob tem Vrhovno sodišče ocenjuje, da časovno omejeno zadržanje izvršitve sporne odločbe tudi ne bo nesorazmerno poseglo v korist Republike Slovenije oziroma v javno korist, saj se bo po podatkih sodnih vpisnikov tožniku pripor v Republiki Sloveniji iztekel šele čez sedem mesecev, kar glede na običajen čas odločanja v revizijskih zadevah vsekakor zadošča za odločitev o dovoljenem revizijskem vprašanju.

16. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in zadržalo izvršitve odločbe Ministrice za pravosodje na način, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

17. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

1 Z novelo ZKP-N, ki je začela veljati 20. 4. 2019, je bila v prvem odstavku 522. člena (pogoji za izročitev) dodana nova 14. točka (ki se glasi: "da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo.") in spremenjen tretji odstavek 530. člena (tako, da se glasi: "Minister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izročitve tujca, če mu je priznana mednarodna zaščita ali če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje."). 2 Glej sklepa Vrhovnega sodišča X DoR 298/2020 z dne 24. 9. 2020 in X DoR 240/2020 z dne 20. 1. 2021. 3 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 102/2021 z dne 19. 5. 2021.