Jedro

Tako pred uveljavitvijo ZTLR kot po njegovi uveljavitvi so bili v sodni praksi dogovori o skupni gradnji pravno upoštevani neodvisno od (sorodstvenega) razmerja pogodbenih strank. Sicer pa se na delitev dobička (in premoženja nasploh) nanaša pravno pravilo paragrafa 1193 ODZ, ki je prav tako dispozitivne narave in po kateri se lahko družbeniki vnaprej dogovorijo, kako bodo razdelili premoženje, ki je nastalo z njihovimi prispevki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo zahtevku tožnikov za priznanje njune lastninske (pravilno: solastninske) pravice na v izreku prvostopenjske sodbe določno opredeljeni nepremičnini do 1/4 vsakemu od njiju in toženki naložilo obveznost izstavitve listine za vpis pravice tožnikov v zemljiško knjigo; upoštevaje uspeh strank v pravdi glede na njen izid je toženki naložilo tudi obveznost povrnitve pravdnih stroškov tožnikov.

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. Kot revizijska razloga uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zmotno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje pogreša predvsem odgovore na njene številne očitke, ki jih je v pritožbi namenila postopanju in sojenju na prvi stopnji. Zato ponovno graja naziranje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo kot partnerico pri dogovoru o skupni gradnji drugo tožnico, čeprav ob nakupu gradbene parcele še ni živela v skupnosti s tožnikom, s katerim sta sklenila zakonsko zvezo šele leta 1968, ko je bila hiša že zgrajena. Kot zgrešeno in pomanjkljivo ocenjuje nadalje sklicevanje sodišča druge stopnje na pravna pravila o družbeni pogodbi iz Občnega državljanskega zakonika (ODZ), saj je sodna praksa do uveljavitve Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) upoštevala dogovore o skupni gradnji le v primeru, če so bili sklenjeni med najožjimi sorodniki, medtem ko pravnih pravil ODZ o družbeni pogodbi ni štela za aplikabilne v teh zadevah. Tudi če bi bilo v dosedanjem postopku dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ni nobene materialnopravne podlage za stvarnopravni zahtevek druge tožnice. Toženka končno še ponovi očitek o pomanjkljivosti razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje v tolikšni meri, da ju ni mogoče preizkusiti, in predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri zavrnitvi tožbenega zahtevka oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB in št. 45/08) je bil izvod revizije poslan tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Z nekonkretiziranim revizijskim očitkom o odsotnosti oziroma pomanjkljivosti razlogov v pravnomočni sodbi o nekaterih odločilnih dejstvih kot oviri za možnost njenega preizkusa ter očitkom (enake kakovosti) o umanjkanju odgovora na številne pritožbene graje in trditve v razlogih sodbe sodišča druge stopnje toženka ne more uspešno uveljaviti zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot upoštevnega razloga za vložitev revizije, saj v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni predviden formalnopravni preizkus izpodbijane sodbe zunaj meja v reviziji po vrsti in vsebini obrazloženo opredeljenih postopkovnih kršitev (371. člen istega zakona). Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve v reviziji ter delni povzetki zakonske definicije posamezne postopkovne kršitve (v konkretnem primeru iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ne zadoščajo za obrazloženost tega revizijskega razloga.

Izhajajoč iz neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi (tretji odstavek 370. člena ZPP) je slednja tudi materialnopravno pravilna. Po teh ugotovitvah sta se prvi tožnik ter njegov sedaj že pokojni brat in mož toženke (po katerem je slednja edina dedinja) ustno dogovorila za nakup gradbene parcele (v vlogi kupca katere je formalno nastopal le sedaj že pokojni brat tožnika in bil vknjižen kot edini lastnik) ter za skupno gradnjo in solastnino - domnevno po enakih deležih - dvostanovanjske hiše na njej, njun dogovor je bil tudi v celoti realiziran, posest oziroma uporaba zgrajene hiše pa je bila vsa leta po vselitvi vanjo v naravi dejansko razdeljena tako, da tožnik z družino prebiva v pritličju, toženka pa v nadstropju hiše. Ker ima tožbeni zahtevek dopustno dispozitivno materialnopravno podlago v realiziranem dogovoru s pravkar povzeto vsebino, vprašanje njegove revizijsko grajane pravne opredelitve oziroma poimenovanja v razlogih pravnomočne sodbe niti ni odločilnega pomena. Tako pred uveljavitvijo ZTLR kot po njegovi uveljavitvi so bili v sodni praksi dogovori o skupni gradnji pravno upoštevani neodvisno od (sorodstvenega) razmerja pogodbenih strank. Sicer pa se na delitev dobička (in premoženja nasploh) nanaša pravno pravilo paragrafa 1193 ODZ, ki je prav tako dispozitivne narave in po kateri se lahko družbeniki vnaprej dogovorijo, kako bodo razdelili premoženje, ki je nastalo z njihovimi prispevki. Na iz pritožbe v revizijo povzet očitek o napačnem upoštevanju druge tožnice kot partnerice pri dogovoru o skupni gradnji pa je toženka dobila celovit in pravilen odgovor že v razlogih sodbe sodišča druge stopnje (glej zaključek na 4. strani z nadaljevanjem na 5. strani sodbe sodišča druge stopnje).

Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani - vključno s tudi po uradni dolžnosti upoštevnim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.