Jedro

Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej.

S pavšalnimi navedbami o morebitnem izpadu dohodka pa revident ni uspel izkazati, da so posledice, ki jih zatrjuje, zanj res zelo hude.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, OE Ljubljana z dne 20. 11. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu odredil ustavitev gradnje nadstreška v tam navedenih dimenzijah na tam navedenem zemljišču in revidentu naložil odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje ter izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. Tožena stranka je z odločbo z dne 10. 6. 2010 spremenila odločbo prvostopenjskega inšpekcijskega organa v 4. točki izreka v delu, ki se nanaša na prepovedi iz 158. člena ZGO-1, v preostalem delu pa je revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jo lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

7. V obravnavani zadevi revident obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da del parc. št. 15 k. o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik je Mestna občina ... in na kateri stoji sporni nadstrešek, uporablja kot gostinski vrt. Približno 50 % gostov revidentovega gostinskega lokala je še vedno kadilcev. Zato se od uveljavitve Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov gostje kadilci poslužujejo gostinskih storitev na gostinskem vrtu. V primeru slabega in mrzlega vremena je nadstrešek nujen za revidentovo poslovanje, saj bi v nasprotnem primeru lahko utrpel izpad dohodka tudi do 50 %, kar pa bi zanj imelo katastrofalne posledice.

8. S temi pavšalnimi navedbami o morebitnem izpadu dohodka pa revident ni uspel izkazati, da so posledice, ki jih zatrjuje, zanj res zelo hude. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

9. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.