Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo, št. Bpp 41/2012 z dne 9. 3. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tam navedeni postopek. Tožena stranka je v postopku ugotovila, da je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in tudi o premoženjskem stanju svoje hčerke A. A., ki je članica prosilčeve družine v smislu 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaradi česar je na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP odločil, da šest mesecev od prejema te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revident kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja vprašanje obveznosti zaslišanja prosilca za brezplačno pravno pomoč s strani organa za brezplačno pravno pomoč v zvezi s presojo resničnosti podatkov v izjavi o premoženjskem stanju in vprašanje, ali se tudi pomota v izjavi o premoženjskem stanju šteje kot neresnično dajanje podatkov v smislu 20. člena ZBPP.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanji, ki ju revident izpostavlja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010). Prav takšni pa sta tudi vprašanji, ki ju v obravnavani zadevi postavlja revident. 10. Prvi odstavek 144. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) namreč jasno in nedvoumno določa, da lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, kadar za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ali pa za uveljavitev in zavarovanje strankinih pravic oziroma pravnih koristi ni treba opraviti kakšnega dejanja v postopku (na primer opraviti zaslišanja strank, prič, opraviti ogleda). Iz navedene določbe ZUP torej jasno izhaja, da lahko organ pod pogoji iz tega člena odloči tudi brez zaslišanja stranke. Revidentovo vprašanje glede obveznosti zaslišanja prosilca za brezplačno pravno pomoč s strani organa za brezplačno pravno pomoč v zvezi s presojo resničnosti podatkov, ki jih je navedel v izjavi o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine, zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Na drugo postavljeno vprašanje, ki se nanaša na presojo, ali se tudi pomota v izjavi o premoženjskem stanju šteje kot neresnično dajanje podatkov, pa je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določbe 20. člena ZBPP. Prvi odstavek 20. člena ZBPP določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Iz navedene določbe ZBPP torej jasno in nedvoumno izhaja, da je za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec za brezplačno pravno pomoč. Presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni (s tem pa tudi, ali je šlo za pomoto, zamolčanje oziroma neresnično navajanje teh podatkov), pa v vsakem posameznem primeru na podlagi drugega in tretjega odstavka citiranega člena ZBPP opravlja organ za brezplačno pravno pomoč. Glede na jasno zakonsko določbo citiranega člena ZBPP, na kateri temelji izpodbijana odločitev, tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.