Jedro

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga in ker revizija tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Toženka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožeči stranki plača 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2009 do plačila, v presežku (30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2009 do plačila) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnici vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti. Priglašata tudi stroške.

4. Toženka v odgovoru na revizijo nasprotuje njenim razlogom in predlaga njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP), revizijo pa šele po njeni morebitni dopustitvi. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v konkretnem primeru ne dosega revizijskega praga, saj znaša 30.000,00 EUR. Ker torej revizija ni dovoljena že po samem zakonu in ker ni bila predhodno dopuščena, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).

7. Stroški odgovora na revizijo, v katerem toženka vsebinsko odgovarja nanjo in se zavzema za njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je sodišče revizijo iz razlogov procesne narave zavrglo. Te stroške mora zato toženka kriti sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).