Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaradi izostanka zakonskih določb je določitev in izplačilo božičnice stvar avtonomne ureditve v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 607,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2006 dalje in ji naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 30. 6. 2006 zaradi upokojitve, zato je na podlagi 155.a člena Kolektivne pogodbe ... d.d. (v nadaljevanju: podjetniška kolektivna pogodba) in sklepa njene uprave z dne 14. 1.2 2006 o obračunu in izplačilu božičnice za leto 2006 upravičen do sorazmernega dela božičnice glede na čas opravljanja dela v koledarskem letu.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Oprlo se je na določbo 155.a člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je tolmačilo tako, da pripada božičnica vsem delavcem, ki so bili v letu 2006 v delovnem razmerju pri toženi stranki. Drugačno obravnavanje tožnika bi predstavlja diskriminacijo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka po dopustitvi revizije s sklepom VIII DoR 43/2009 z dne 3. 2. 2010 vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče nepravilno razlagalo določbe podjetniške kolektivne pogodbe. Po določbi 155. člena kolektivne pogodbe so do plače na podlagi uspešnosti upravičeni vsi delavci – tudi tisti, ki niso delali celo leto, do božičnice po 155.a členu pa so upravičeni le delavci, ki so zaposleni ob zaključku koledarskega leta. Drugi odstavek 155.a člena kolektivne pogodbe je torej treba razlagati tako, da so do božičnice upravičeni delavci, ki so ob izdaji sklepa uprave ob zaključku koledarskega leta o obračunu in izplačilu božičnice zaposleni pri toženi stranki ali se bodo upokojili ob koncu leta.
4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člen ZPP).
7. Revizija je bila dopuščena s sklepom VIII DoR 43/2009 glede vprašanja pravne narave božičnice in upravičenosti do izplačila tega prejemka.
8. Tožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki do 30. 6. 2006, ko se je upokojil. Uprava tožene stranke je 14. 12. 2006 sprejela sklep, da se ob zaključku koledarskega leta obračuna in izplača božičnica za leto 2006 – t.i. 14. plača, v višini 100 % povprečne mesečne plače v obdobju od januarja do oktobra 2006. Ker je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi pred koncem koledarskega leta, mu revidentka ni priznala pravice do božičnice, pri tem pa se je sklicevala na določilo 155.a člena podjetniške kolektivne pogodbe.
9. Izplačilo 14. plače/božičnice ni izrecno urejeno na zakonski ravni. Tako je v prvem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) med drugim določeno, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. ZDR v nadaljevanju vsebuje tudi določbe o osnovni plači, delovni uspešnosti in dodatkih, plačilnem dnevu, kraju in načinu izplačila plače, itd., ne pa o božičnici. Kljub temu in ob izostanki drugih zakonskih določb pa obračun in izplačilo božičnice načeloma omogoča že drugi odstavek 7. člena ZDR, po katerem se s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše. Pri božičnici gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače, saj se obračuna in izplača enkratno v določenem trenutku.
10. V podjetniški kolektivni pogodbi je v prvem odstavku 155.a člena določeno, da lahko uprava revidentke delavcem ob zaključku koledarskega leta v odvisnosti od poslovnih rezultatov s sklepom določi izplačilo dela štirinajste plače – božičnice. V skladu z drugim odstavkom istega člena delavcu pripada navedeni del plače – božičnice, v sorazmerju s časom, prebitim na delu v navedenem letu.
11. Izplačilo božičnice po podjetniški kolektivni pogodbi je torej vezano na (diskrecijsko) odločitev uprave, ki ob odločanju o izplačilu predhodno upošteva poslovne rezultate gospodarske družbe kot celote in se nato odloči o morebitni določitvi božičnice, nato pa še o njeni višini. Že samo pojmovanje božičnice kot 14. „plače“ nakazuje, da gre za izplačilo v obliki plače (z davki in prispevki na plačo), ki načeloma pripada le delavcem, ki so v času sklepa oziroma izplačila v delovnem razmerju. V kolektivni pogodbi bi bilo sicer kot upravičence do božičnice mogoče določiti tudi delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred sklepom uprave, vendar tožena stranka v svoji podjetniški kolektivni pogodbi tega ni storila. Zato utemeljeno navaja, da iz podjetniške kolektivne pogodbo izhaja razlaga, da božičnica pripada le delavcem, ki so bili v času sklepa uprave o določitvi božičnice oziroma njenem izplačilu zaposleni pri toženi stranki.
12. Vendar pa za odločitev v tej zadevi ni pomembna le podjetniška kolektivna pogodba (na katero se je neutemeljeno oprlo tudi sodišče druge stopnje), temveč tudi sklep uprave tožene stranke (na katerem temelji odločitev sodišča prve stopnje). Ta sklep je namreč (poleg ostalih določb, ki za konkretno zadevo niso pomembne) razširil krog upravičencev do božičnice na delavce, ki so pred zaključkom koledarskega leta zaradi izpolnitve pogoja za upokojitev sklenili sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ali podali odpoved. Širši krog upravičencev je torej določila sama uprava tožene stranke v sklepu in se nanaša na vse delavce, ki jim je delovno razmerje zaradi upokojitve že (!) prenehalo (1). Zato bi morala spoštovati svoj lastni sklep, ki ima naravo splošnega akta delodajalca in ga je ta dolžan upoštevati (prvi odstavek 7. člena ZDR). Tako so do božičnice upravičenci tudi upokojeni delavci, tožniku pa (tako kot sta presodili sodišče druge in prve stopnje) pripada sorazmeren del božičnice glede na obdobje delovnega razmerja v koledarskem letu.
13. Ker z revizijo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.
Op. št. (1): Sklep ni omejen le na delavce, ki jim bo delovno razmerje zaradi upokojitve v koledarskem letu šele prenehalo.