Jedro

Tako na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1, kot na podlagi 40. člena ZZRZI lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi invalidu II. ali III. kategorije, na podlagi prvega odstavka 40. člena ZZRZI tudi v primeru, če mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu. Za primer nesprejema ponudbe ustrezne zaposlitve na podlagi drugega odstavka 40. člena ZZRZI delavec invalid nima pravice do odpravnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s ponudbo pogodbe za ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu, ki jo je tožnici podala tožena stranka dne 22. 6. 2009. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače v bruto znesku 619,44 EUR mesečno in vrnitvijo tožnice na delo ter plačilom stroškov postopka. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo odškodnine v znesku 8.910,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in podredni zahtevek za plačilo odškodnine (pravilno: odpravnine) zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v enakem znesku.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bil zaradi zmanjšanja proizvodnje in organizacijskih sprememb na tožničinem delovnem mestu dokončevalec V pod posebnimi pogoji podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je potreba po tožničinem delu na tem delovnem mestu prenehala, da je tožena stranka tožnici, kot invalidki III. kategorije, ob odpovedi zagotovila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu čistilke pri drugem delodajalcu, s katerim je imela sklenjen ustrezen dogovor, soglašalo pa je tudi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je tožnica sprejem te pogodbe neutemeljeno zavrnila.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče prve stopnje dne 14. 1. 2011 pred spremenjenim senatom ni ponovno začelo obravnave oziroma ni odločilo, da se ob soglasju strank listine o izvedenih dokazih na predhodnih obravnavah preberejo, sodišče druge stopnje pa te napake neutemeljeno ni štelo za bistveno kršitev določb postopka. Prav tako uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče toženo stranko samovoljno pozvalo k pojasnilom in predložitvi dodatnih dokazov ter sodišču očita pristransko vodenje dokaznega postopka. V tej zvezi sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi obstajala nasprotja med razlogi sodbe oziroma naj sodba ne bi imela jasnih razlogov. Vztraja, da bi morala biti na delovnem mestu dokončevalec V primerjana z drugimi delavkami na teh delovnih mestih in da delovno mesto čistilke zanjo, kot invalidko III. kategorije, ni bilo ustrezno in je zato ponudeno zaposlitev na tem delovnem mestu utemeljeno odklonila. Zato je bila upravičena vsaj do plačila odpravnine, saj ponudena pogodba o zaposlitvi ni vsebovala določbe, da bo novi delodajalec glede pravic iz delovnega razmerja upošteval tudi delovno dobo pri toženi stranki.

4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama ali po svojem zakonitem zastopniku, če ima opravljen pravniški državni izpit. Odgovor na revizijo je tožena stranka vložila po svojem zakonitem zastopniku, za katerega pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato sodišče odgovora na revizijo ni moglo upoštevati.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Iz zapisnika glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje v ponovljenem postopku z dne 14. 1. 2011 je razvidno, da je predsednica senata pred izvajanjem drugih dokazov v soglasju s strankama prebralo zapisnik o izpovedbah predhodno zaslišanih prič in pred zaključkom obravnave prebralo dokazne listine, ki so bile zbrane v spisu. Ob podpisu zapisnika stranki na zapisnik nista imeli pripomb. Glede na to revizijsko sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo v skladu z določbami tretjega odstavka 302. člena ZPP, tako da je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka s tem v zvezi neutemeljen.

9. Na podlagi 286. člena ZPP lahko sodišče strankam naloži, da v določenem roku dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje navedbe in predlagajo dodatne dokaze. Glede na to tožnica neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi ravnanja sodišča, ki je imelo podlago v navedenih določbah ZPP.

10. Tako sodba sodišča druge stopnje, kot sodba sodišča prve stopnje imata skladne in jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki so bila podlaga za odločitev. Hkrati ni nasprotij med razlogi sodbe in listinami v spisu. Zato revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Kolikor revizija ne soglaša z dokazno oceno sodišča, smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

11. Sodišče je izpodbijano sodbo gradilo na ugotovitvah, da je imela tožnica, kot invalidka III. kategorije, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za njeni preostali delovni zmožnosti prilagojeno delovno mesto dokončevalec V, ki ni bilo neposredno primerljivo z drugimi delovnimi mesti dokončevalcev, in da je bilo po ugotovitvah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zanjo ustrezno tudi delovno mesto čistilke v družbi S. M. d. o. o., ki je bila organizirana v okviru sistema družbe S. d. d., katerega članica je bila tudi tožena stranka. Hkrati je ugotovilo, da je zaradi zmanjšanja proizvodnje najlažjih gum, s katerimi je delala tožnica, in organizacijskih sprememb pri poslovanju s temi proizvodi potreba po tožničinem delu dokončevalke V pod posebnimi pogoji prenehala in da je bila tožnici ob podaji sporne odpovedi ponudena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delo čistilke pri navedenem delodajalcu, na podlagi katere bi ohranila vse pravice, ki jih je imela na dotedanjem delovnem mestu pri toženi stranki. Na navedene dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano.

12. Tako na podlagi prvega odstavka 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), kot na podlagi 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi invalidu II. ali III. kategorije, na podlagi prvega odstavka 40. člena ZZRZI tudi v primeru, če mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu. Pri tem tretji odstavek navedenega člena določa, da se pri morebitni kasnejši odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri tem delodajalcu pri določanju odpovednega roka in višini odpravnine upošteva delovna doba invalida pri obeh delodajalcih. Podobno je priznanje pravic na podlagi skupne delovne dobe urejal tudi dogovor o prevzemu delavcev, ki so ga za primer prenehanja potreb po delavcih v posamezni družbi sklenile družbe sistema S. d. d., vključno s toženo stranko in družbo S. M. in storitve (priloga B11 spisa). Za primer nesprejema ponudbe take ustrezne zaposlitve pa drugi odstavek 40. člena ZZRZI določa, da delavec invalid nima pravice do odpravnine.

13. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je na podlagi prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in na podlagi navedenih določb ZZRZI presodilo, da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila nezakonita in da tožnica zaradi odklonitve ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu tudi ni bila upravičena do plačila odpravnine.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.