Jedro

Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu na drugem ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas z dne 22. 6. 2009, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita; zavrnilo je zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, in da na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2005 še traja, tako da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo; zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od dne 1. 8. 2009 dalje dolžna prijaviti tožnico v socialna zavarovanja in ji za čas do vrnitve na delo plačati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 619,44 EUR (po odvodu prispevkov in davka) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu od zenska za pretekli mesec, kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti nastale pravdne stroške, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredna tožbena zahtevka, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu na drugem ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas z dne 22. 6. 2009, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita; zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri tožencu ni več mogoče; zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v znesku 8.910,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila, zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila; kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino iz naslova presežnih delavcev v znesku 8.910,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo in ji povrniti nastale pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je sodišče opravilo glavno obravnavo dne 14. 1. 2011 pred spremenjenim senatom in ni odločilo, da se izjave prič oziroma zapisniki iz prejšnjih narokov ponovno preberejo. Že na prvem naroku glavne obravnave je predlagala določitev izvedenca za varstvo pri delu, ki bi ugotovil pogoje dela na novem delovnem mestu. Poleg tega bi izvedenec vpogledal v pogodbe ostalih delavk in delavcev na delovnem mestu „dokončevalec V“ zaradi ugotovitve, če so delovna mesta medsebojno primerljiva. V postopku je predlagala tudi izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi ocenil njeno spremenjeno in poslabšano zdravstveno stanje, predvsem pa stanje alergij in možnosti padcev zaradi osteoporoze. Sodišče temu ni sledilo in je v sporu odločilo le na podlagi zaslišanj dveh prič, pri tem pa nekritično upoštevalo trditve tožene stranke, ki jih je podala na drugem naroku glavne obravnave. Sodišče ji ni dalo možnosti, da bi se opredelila do Pravilnika o delovnih razmerjih. Ves čas je trdila, da je opravljala enaka dela kot delavke Z., B., R. in M.. Navedene delavke so opravljale podobno dejavnost kot sama. Sklicuje se na izpovedbo direktorice D., ki je obrazložila, kakšna dela so opravljale navedene delavke in da težja dela na delovnem mestu „dokončevalec V“, ko gre za dvigovanje plaščev težkih tudi od 5 do 7 kilogramov, opravljajo moški. Tožena stranka bi morala v celoti upoštevati kriterije iz 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih. Poleg tega se sklicuje tudi na izpovedbo priče A.. Sodišče je dalo pri presoji prevelik pomen izpovedbama prič D. in A.. Tožena stranka ni dokazala, da v obravnavanem primeru ni šlo za odpoved pogodb večjemu številu delavcev. To bi lahko verodostojno ugotovil le izvedenec za varstvo pri delu. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da je uvajala sodelavko B. v delo v juniju 2009, kot zanemarilo dejstvo, da je tožena stranka pozvala gospodarsko družbo S. d.o.o., da ji posodi delavko Z., ki je bila usposobljena za več opravil. Sodišče ni ocenilo njenega zdravstvenega stanja za opravljanje dela na ponujenem delovnem mestu čistilke pri novem delodajalcu. V tej zvezi je predlagala zaslišanje dveh zdravnic, ki bi potrdile poslabšanje zdravstvenega stanja. Delo čistilke namreč ni mogoče opravljati izmenoma stoje in sede. Iz teh razlogov je bila prisiljena odkloniti podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega se ne strinja z odločitvijo, da ni upravičena do izplačila odpravnine, saj se novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi ni zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo pri drugih delodajalcih. Glede tega bi moralo sodišče odločiti v prid delavcu v skladu z načelom in favoren. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da ugodi njenim tožbenim zahtevkom oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v sporu pravilno razsodilo. Sodišče ni v ničemer kršilo določbe tretjega odstavka 302. člena ZPP. Pravilnika o delovnih razmerjih ni predložila prepozno, saj je takšen dokaz predlagala že na prvem naroku glavne obravnave. Tožnica je imela možnost že pred vložitvijo tožbe, da vpogleda v njene splošne akte, ki so dostopni vsakemu delavcu. Kot delodajalec je morala spoštovati pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, po kateri je tožnica sposobna za delo čistilke. V zadevi je predložila podatke o zaposlenih delavcih na delovnem mestu „dokončevalec V“ ter „dokončevalec V“ pod posebnimi pogoji. Pravilnika o delovni razmerjih ni mogoče uporabiti za primerjavo delavk, saj se nanaša na začasne presežke, takšnega inštituta pa delovna zakonodaja ne pozna več. Ni nikakršnih razlogov, da bi moralo sodišče izvesti dokaza po izvedencih s področja varstva pri delu in medicinske stroke. Tožnica je bila edina, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „dokončevalec V“ pod posebnimi pogoji. Sodelavka Z. ni imela takšnih omejitev pri delu kot tožnica in je zgolj občasno opravljala določene storitve za toženo stranko. Tožnica je jasno izpovedala, da je opravljala le opravila pregledovanja, pri čemer so dela pakiranja in zlaganja plaščev na palete opravljali v glavnem moški. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožničino pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba sicer pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje na naroku glavne obravnave dne 14. 1. 2011 zaradi spremenjenega senata začeti obravnavo znova oziroma, če bi se stranke o tem izjavile, da se ne ponovijo že izvedeni dokazi oziroma in se ti zgolj preberejo, to ustrezno protokolirati (kot to določa tretji odstavek 302. člena ZPP). Po ugotovitvi pritožbenega sodišča v konkretnem primeru takšna opustitev pomeni zgolj relativno postopkovno kršitev, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, posebno ob dejstvu, da je sodišče na tem naroku zaslišalo tako tožnico kot ostale priče, ter na podlagi že izvedenih dokazov razsodilo. Zato pritožbeno sodišče na preostale tožničine pritožbene navedbe odgovarja z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku po izvedenih dokazih ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 5. 2005 za nedoločen čas in sicer na delovnem mestu „dokončevalec V“ pod posebnimi pogoji. Tožnici so bila opravila na takšnem delovnem mestu prilagojena z omejitvami iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 3. 6. 2006, na podlagi katere je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do zaposlitve na drugem ustrezno fizično lažjem delu, brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 8 kilogramov, izmenoma stoje in sede. Tožnica je v okviru zadolženih del pregledovala manjše plašče (gokard) in je delo opravljala v dveh izmenah, prej pa je delala v štirih izmenah. Po izpovedi tožnice na naroku dne 18. 12. 2009 so težja dela pakiranja in zlaganja plaščev opravljali v glavnem moški.

Tožena stranka je tožnici dne 22. 6. 2009 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati ponudila sklenitev nove pogodbe pri drugem delodajalcu S. d.o.o. na delovnem mestu čistilke. Tožena stranka je takšno ravnanje utemeljila z zmanjšanjem proizvodnje v programu V., uvedbe procesa avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga, ki izključuje vpliv človeškega faktorja pri nastanku napak, vezanih na manipulacijo z blagom in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi je bil tudi pregled in popravila plaščev gokard, na katerem je pretežno delala tožnica. Tožnica je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „dokončevalec V“ pod posebnimi pogoji, saj so imeli ostali sodelavci sklenjene pogodbe zgolj na delovnem mestu „dokončevalec V“ oziroma na drugih delih in nalogah. Invalidska komisija območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v ... je dne 28. 10. 2008 podala mnenje, da so za tožnico opravila čistilke in dokončevalca pod posebnimi pogoji še nadalje ustrezna in jih je tožnica zmožna opravljati. Sodišče prve stopnje je preizkusilo izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ugotovilo, da je pravilna. V tej zvezi ni bilo izkazane nobene podlage, da bi se tožnica lahko primerjala z ostalimi sodelavci na konkretno primerljivih delih, saj je bilo njeno delovno mesto prilagojeno glede na omejitve iz invalidske odločbe. To dejstvo pa je v konkretnem primeru za presojo odločilnega pomena. Zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema obrazložene razloge v sodbi o zakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice iz poslovnih razlogov.

Neutemeljena je pritožba, da je tožnica pred odpovedjo opravljala enaka dela kot sodelavke Z., B., R. in M. in da bi moralo sodišče glede ustreznosti del in poslabšanja zdravstvenega stanja pridobiti mnenja izvedencev iz varstva pri delu in medicinske stroke. V tej zvezi izpovedbi direktorice kadrovske službe A. ter direktorice programa D., ki sta verodostojno in določno obrazložili opravila posameznih izvajalcev, potrjujeta, da tožnica glede na dela, ki jih je izvajala pri toženi stranki pred odpovedjo pogodbe, ni bila primerljiva z navedenimi sodelavkami.

Tožnica je bila namreč edina izvajalka na delovnem mestu „dokončevalec V“ pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem delovnih omejitev iz invalidske odločbe. Tožena stranka ji je zagotovila pregledovanje plaščev z najmanjšo težo, ki jih je lahko pregledovala pretežno sede. Njeno delo ni bilo normirano. Razlika med obema delovnima mestoma je v tem, da sodi v okviru del „dokončevalec V“ tudi priprava na opremo, kar se dela stoje, pri čemer je potrebno plašče zložiti na vozove, pripeljati na drugo lokacijo, preveriti balansiranje ter njihovo masno uravnoteženost. Tožnica nobenih od teh opravil ni izvajala. Glede tega je pomembno, da so vsi delavci, ki so bili razporejeni na delovno mesto „dokončevalec V“, lahko v vsakem trenutku glede na potrebe proizvodnega procesa izvajali katerokoli opravilo, vendar pa je šlo pri tožnici za izjemo, saj je lahko opravljala zgolj tista dela, ki so bila ustrezna glede na invalidsko odločbo. Zato tudi po stališču pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni bilo izkazanih razlogov, da bi se ustreznost takšnih del preizkusilo še z izvedencem iz varstva pri delu in tožničino zdravstveno stanje po izvedencu medicinske stroke, saj se to po mnenju pristojne invalidske komisije pred odpovedjo ni v ničemer poslabšalo.

Zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka v skladu z dokaznim bremenom dokazala utemeljenost razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, navedenih v pisni odpovedi dne 22. 6. 2009, kakor tudi dokazala ustreznost ponujene nove pogodbe o zaposlitvi tožnice na delovnem mestu čistilke pri drugem delodajalcu, ki ustreza delovnim omejitvam iz invalidske odločbe. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča pa ostali pritožbeni razlogi, ki jih je še poskušala uveljaviti tožnica v vloženi pritožbi, za drugačno presojo niso odločilni (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).