Jedro

Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

Če izpodbijana odločitev glede pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navaja, da vrednost izpodbijane odločbe znaša vsaj 93.459,23 EUR, da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih ter da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj je zaradi nje prikrajšana za delež na nepremičnini v vrednosti vsaj 93.459,23 EUR. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 8. 9. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 24. 2. 2009, s katero je ta zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentkin zahtevek za denacionalizacijo do 15/72-tin parc. št. ... k.o. S. V obrazložitvi navaja, da v danem primeru, ko je prejšnjo lastnico podržavljenega premoženja preživela njena hčerka (revidentkina mati), revidentka kot vnukinja po prejšnji lastnici nima statusa upravičenke po določbi 12. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Revidentka zatrjuje, da je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta znaša vsaj 93.459,23 EUR in pojasnjuje, da je del do 15/72-tin obravnavane nepremičnine parc. št. ... k.o. S. mogoče vrniti v naravi, za preostali del podržavljene nepremičnine parc. št. ... k.o. S. pa je upravičena do odškodnine v višini vsaj 5.438,80 EUR.

6. Vrhovno sodišče je že v več sklepih sprejelo stališče, da pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Takšno stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. Glede na navedeno v obsegu, v katerem gre za spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Ker v preostalem delu, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ta vrednost ne presega 20.000,00 EUR, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Revidentka uveljavlja, da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer, ali so potomci zapustnika dediči prvega dednega reda ter vprašanja pravilne uporabe določbe 12. člena ZDen, določbe 5. točke 131. člena Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55, v nadaljevanju ZD/55) in odločbe Ustavnega sodišča U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997. 9. Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Ker izpodbijana odločitev ne temelji na uporabi določbe 5. točke 131. člena ZD/55, saj je ugovor dedne nevrednosti, na kar se sicer nanaša navedena določba, sodišče prve stopnje zavrnilo kot nedovoljeno tožbeno novoto, pravilne uporabe navedene določbe ZD/55 revidentka ne more uveljavljati kot pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.

10. Ostala tri vprašanja, ki jih uveljavlja revidentka, se glede na okoliščine obravnavanega primera nanašajo na opredelitev dediča prvega dednega reda, ki bi mu lahko v primeru, ko prejšnji lastnik ni upravičenec po določbah ZDen, šel položaj nadomestnega upravičenca po določbi 12. člena ZDen. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah upravnih organov, da je hči prejšnje lastnice podržavljenega premoženja (revidentkina mati) umrla za svojo materjo, zato revidentka, ki kot vnukinja prejšnje lastnice ni postala njena dedinja prvega dednega reda po vstopni pravici, nima položaja nadomestne upravičenke iz 12. člena ZDen. Navedena odločitev ne odstopa od stališča, ki ga je glede uporabe določbe 12. člena ZDen že sprejelo Vrhovno sodišče, na kar se sodišče prve stopnje v svoji sodbi tudi sklicuje. Po upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ima namreč vnuk položaj nadomestnega upravičenca iz 12. člena ZDen le v primeru, če je na podlagi vstopne pravice postal dedič prvega dednega reda (sodbe I Up 538/2005, I Up 52/2004 z dne 20. 9. 2007, I Up 1812/2006 z dne 4. 10. 2007 in I Up 233/2007 z dne 23. 10. 2008), v obravnavani zadevi pa ne gre za takšen primer. Navedena upravosodna praksa Vrhovnega sodišča tudi ni v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, po kateri določba 12. člena ZDen ureja širitev kroga upravičencev le na tiste osebe, ki kot dediči prvega dednega reda vstopijo v pravno nasledstvo po prejšnjem lastniku. Ker torej izpodbijana odločitev ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz navedene določbe ZUS-1. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic ni izkazala z navedbo, da je upokojenka s skromnimi prihodki, zaradi izpodbijane odločitve pa je prikrajšana za delež na nepremičnini v vrednosti 93.459,23 EUR.

12. Ker revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.