Jedro

V postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije ni predvidena pridobitev sodnega spisa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da za tožnika obračuna in plača prispevke za socialno varnost od 1. 3. 2011 do 27. 9. 2011 na v sodbi navedene posamezne neto zneske od meseca marca do septembra 2011 in mu povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da je že v postopku na prvi stopnji trdila, da gre za pristojnost socialnega sodišča, da je bilo na sodiščih kršeno načelo ne bis in idem, saj je bilo sojeno v sporu, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno v postopku davčne izvršbe in da je prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja in enakosti pred zakonom. V zvezi s tem navaja, da iz predloženih dokazov izhaja, da je že plačala dobršen del dolgov. Ne strinja se s tem, da je bila pavšalno zavrnjena njena pritožbena navedba, da gre za prispevke v celoti, tudi tiste, ki jih v svoje breme vplača delodajalec in s tem, da jih lahko zahteva delavec ne glede na postopek davčne izvršbe.

4. Predlog ni popoln.

5. Iz četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) izhaja, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije ne zadosti tem zahtevam, saj so njene navedbe, ki so v glavnem usmerjene v nestrinjanje s postopanjem sodišč nižje stopnje, povsem splošne narave in ne omogočajo ustreznega preizkusa. Nekoliko bolj konkreten je le očitek bistvene kršitve iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tudi tega predlagatelj ne utemelji dovolj in ne podkrepi s točnimi podatki o davčni izvršbi, tako da tudi v tem delu ne omogoča ustreznega preizkusa. Kot dokaz svojih splošnih navedb o kršitvah postopka tožena stranka predlaga pribavo in prečitanje sodnega spisa, vendar neutemeljeno, saj na podlagi drugega odstavka 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče o dopustitvi revizije odloči na podlagi predloga stranke, pri čemer je v določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP izrecno določeno, kaj mora stranka oz. kaj lahko predloži predlogu; pridobitev spisa v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije ni predvideno.

7. Predlog torej ni popoln in ga je revizijsko sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).