Jedro

Posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu države članice, ki naj prizna in izvršbi tujo odločbo o prekršku, je šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije in pretrga tek relativnega zastaralnega roka za izvršitev sankcije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa v Avstriji - Okrajnega glavarstva Spittal an der Drau št. SP9-STR-..../2013 z dne 5. 3. 2013, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2014, zoper storilca prekrška P. K., rojenega ..., stanujočega ... zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Okrajnega glavarstva Spittal an der Drau št. SP9-STR-.../2013 z dne 5. 3. 2013, ki je postala pravnomočna 25. 3. 2013, prizna in izvrši, ter da je storilec bil z omenjeno odločbo prekrškovnega organa v Avstriji spoznan za odgovornega, ker je kršil 10.a odstavek 52. člena Zakona o cestnem prometu, zato je na podlagi 2.d odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu dolžan plačati neporavnano denarno sankcijo v višini 300,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo izterjana prisilno.

2. Zoper ta sklep se pritožuje Okrožno državno tožilstvo v Celju zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). V pritožbi uveljavlja kršitev 6. točke 186. člena ZSKZDČEU-1, po kateri ni dopustno izvršiti odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če je izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je kaznivo oziroma prekršek po pravu Republike Slovenije, zastarala. Ker je v konkretnem primeru odločba prekrškovnega organa Republike Avstrije postala pravnomočna 25. 3. 2013, je izvršitev sankcije v obravnavani zadevi zastarala 25. 3. 2015, izpodbijani sklep pa je bil izdan 18. 11. 2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi odstavek 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da domače sodišče v priznanju in izvršitvi odločbe prekrškovnega organa države izdaje odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. Osmi odstavek istega člena pa določa, da z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Razlogi za zavrnitev so našteti v 186. členu ZSKZDČEU-1 in med njimi je v 6. točki tudi zastaranje izvršitve denarne sankcije. Tako v skladu s 6. točko 186. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če je zastarala izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je kaznivo oziroma je prekršek po pravu Republike Slovenije, kot utemeljeno izpostavlja pritožba. V skladu s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Tretji odstavek 44. člena ZP-1 pa določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. To pa so tista dejanja, ki so usmerjena proti končnemu cilju izvršitve izrečene sankcije.(1) Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, ni zgolj izdaja sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa (ali sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne), temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.(2) Tako je tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa druge države članice EU pristojnemu organu države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije. To je namreč tudi edino dejanje, ki ga po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe o prekršku v okviru izterjave sankcije opravi organ, pristojen za postopek o prekršku. Za sam postopek upravne izvršbe denarnih obveznosti (med katerimi so tudi globe za prekršek) pa je na podlagi drugega odstavka 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZLIP) pristojen davčni organ po postopku, pristojnem za izvršbo davčnih obveznosti. Zato je jasno, da je ravno to dejanje tujega prekrškovnega organa dejanje, ki meri na izvršitev sankcije v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1.(3)

5. Upoštevajoč navedeno pri presoji vprašanja ali je prišlo do relativnega zastaranja izvršitve v tujini izrečene denarne sankcije - globe ni bistven datum izdaje izpodbijanega sklepa, kot to izpostavlja pritožba, temveč datum vložitve predloga za priznanje in izvršitev odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa. Ker pa je v obravnavani zadevi iz spisovnega gradiva razvidno, da je odločba prekrškovnega organa Republike Avstrije bila izdana 5. 3. 2013 in je postala pravnomočna 25. 3. 2013, pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije pa je predlog za priznanje in izvršitev svoje odločbe poslal 17. 4. 2015 in je le-ta na pristojno Okrajno sodišče v Celju prispel 21. 4. 2015, iz spisovnega gradiva pa ne izhaja, da bi prekrškovni organ Republike Avstrije v času od 25. 3. 2013 do 25. 3. 2015 opravil kakršnokoli dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v predmetni zadevi prišlo do zastaranja izvršitve sankcije in da je sodišče prve stopnje ob navedenem z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo 6. točko prvega odstavka 186. člena ZSKZDČEU-1. 6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Celju ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Avstrije iz razloga po 6. točki 186. člena ZSKZDČEU-1 zavrnilo (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

7. V posledici takšne odločitve bo moralo prvostopenjsko sodišče poskrbeti, da bo storilcu, kije tekom postopka globo že plačal, vplačani znesek vrnjen.

Op. št. (1): Tako tudi Selinšek, L. v: Zakon o prekrških s komentarjem (red. Jenull, H.), GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 181. Op. št. (2): Primerjaj s sodbama Vrhovnega sodišča RS X Ips 238/2014 z dne 4. 6. 2015 in X Ips 466/2014 z dne 11. 6. 2015, v obeh 12. točka obrazložitve.

Op. št. (3): Ibidem.