Jedro

Če potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Dravograd – Maribor, je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku pravno osebo J., d. o. o., spoznal za odgovorno za storitev prekrška po 14. točki prvega odstavka 78. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004, 126/2007, 86/2009 in 78/2011, v nadaljevanju ZVPot), za katerega ji je izrekel globo 1.200,00 EUR, in odgovorno osebo A. M. za storitev prekrška po drugem odstavku v zvezi s 14. točko prvega odstavka 78. člena ZVPot, za katerega ji je izrekel globo 400,00 EUR. Prekrškovni organ je storilkama naložil tudi plačilo sodne takse. Okrajno sodišče v Mariboru je zahtevo za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe zavrglo in vsaki od njiju naložilo plačilo sodne takse. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo pravne in odgovorne osebe zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje in vsaki od storilk naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče postopek o prekršku zaradi navedene kršitve zoper pravno in odgovorno osebo ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilkama, ki se o njej nista izjavili.

B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da očitek v odločbi o prekršku ne vsebuje zakonskih znakov prekrška, citira določbi 35. člena ZVPot in 14. točke prvega odstavka 78. člena ZVPot ter ob tem navaja, da je iz spisa razvidno, da je bil v vozilu na vidnem mestu cenik, ki vsebuje vse podatke, potrebne za preveritev zaračunane vožnje. Fotografija cenika, iz katere so razvidne posamezne tarife, štartnina za vsako od tarif in čakalna ura, potrjuje tudi zapisnik inšpektorice. Na podlagi cenika, objavljenega na vidnem mestu v vozilu, je inšpektorica v zapisniku napravila izračun, s katerim je kontrolirala izdan račun, kar po zatrjevanju vrhovne državne tožilke pomeni, da je cenik omogočal preveritev zaračunane storitve. Po navedbah vrhovne državne tožilke je bil v obravnavanem primeru izdan račun, potrošniku pa je bila s cenikom na vidnem mestu v taksiju omogočena preveritev cene. Očitek v izreku izpodbijane odločbe o prekršku, da v računu ni bilo podatkov o tarifi in času, obračunanem kot čakalna doba, ne predstavlja znakov očitanega prekrška. Navedeni določbi ZVPot ne zahtevata, da so ti podatki vpisani na računu, in če v računu teh podatkov ni, ne gre za očitani prekršek. Za tak prekršek bi šlo, če potrošniku ne bi bil izdan račun ali če v taksiju ne bi bilo cenika, na podlagi katerega bi lahko preveril pravilnost zaračunanega zneska. Tega očitka v izreku odločbe o prekršku ni, zato odločba ne vsebuje konkretizacije očitanega prekrška in dejanje, opisano v izreku odločbe, ni prekršek.

5. Po prvem odstavku 35. člena ZVPot je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno. Po drugem odstavku tega člena mora podjetje potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve. Za prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot za prekršek odgovarja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne izda računa za prodano blago oziroma opravljeno storitev ali potrošniku ne omogoči, da preveri pravilnost zaračunane cene glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve. Za prekršek po drugem odstavku 78. člena ZVPot odgovarja odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

6. Iz izreka obravnavane odločbe o prekršku izhaja, da sta pravna in odgovorna oseba odgovorni za prekrška, ker je 27. 5. 2014 taksist, zaposlen pri pravni osebi, za opravljen prevoz s taksijem na območju Maribora z osebnim vozilom z registrsko oznako MB ... potrošniku izdal račun številka 26, ki se glasi na 4,50 EUR in iz katerega nista razvidna tarifa in čas, obračunan kot čakalna ura, s čimer potrošniku ni omogočeno, da bi lahko preveril pravilnost zaračunanega zneska glede na opravljeno storitev.

7. Tak očitek je tržna inšpektorica oprla na izjavo predstavnika pravne osebe ter na ugotovitve inšpekcijskega pregleda. Ugotovila je, da iz računa, ki ga je prejel potrošnik, nista razvidna tarifa in čas, obračunan kot čakalna ura. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 27. 5. 2014 in priložene fotografije cenika v taksiju je razvidno, da se prevoz oseb s taksijem pri pravni osebi – storilki prekrška zaračunava po štirih različnih tarifah, pri čemer posamezno tarifo sestavljajo štartnina, cena prevoženega kilometra in čakalna ura, poleg tega je pri tarifah 1 in 2 (kot je razumeti cenik) mogoče zaračunati še dodatek (10 x 1,50 EUR). Cena čakalne ure je pri vseh štirih tarifah enaka, ceni štartnine in prevoženega kilometra pa sta različni glede na tarifo. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu izhaja, da je cenik objavljen na vidnem mestu v vozilu ter da je voznik taksija inšpektorici pojasnil, da je na računu številka 26 upoštevana tarifa 3, iz izračuna, ki ga je tržna inšpektorica napravila ob inšpekcijskem pregledu, pa je razvidno, da zmnožek prevoženih kilometrov (2,2 km) in tarife 3 (sestavljene iz štartnine v znesku 0,95 EUR in cene prevoženega kilometra v znesku 1,40 EUR) ni enak ceni opravljene storitve, navedene na računu številka 26, to je 4,50 EUR. Voznik taksija je tržni inšpektorici pojasnil, da je kot razlika med tema zneskoma zaračunan čakalni čas. Ob tem, da sta na računu številka 26 navedena število prevoženih kilometrov in cena prevoza s taksijem 4,50 EUR, je tržna inšpektorica zaključila, da ob odsotnosti navedbe številke tarife in zneska, obračunanega kot čakalni čas, potrošnik ne more preveriti kakovosti in količine zaračunane storitve.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je prekrškovni organ glede na take dejanske ugotovitve storilki utemeljeno spoznal za odgovorni za očitana prekrška. Na računu številka 26 ni navedeno, po kateri od štirih tarif, sicer objavljenih v ceniku v vozilu, je bil potrošniku zaračunan prevoz s taksijem, prav tako tarife ni mogoče ugotoviti z deljenjem zneska 4,50 EUR s prevoženo razdaljo 2,2 km, saj na računu ni naveden preostali znesek, ki naj bi po izjavah voznika taksija in predstavnika pravne osebe predstavljal čas čakanja. Očitek, da potrošnik zgolj na podlagi postavk, navedenih na obravnavanem računu (razdalja in cena vožnje), ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je torej mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz 14. točke prvega odstavka 78. člena ZVPot. 9. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevane kršitve predpisa, ki določa prekršek (1. točka 156. člena ZP-1), zato je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.