Jedro

Ničnost pogodbe je praviloma vezana na nedopustnost njene podlage (kavze). Zato je treba tudi nemoralnost ravnanja stranke pogodbenega razmerja upoštevati v okviru pogodbene podlage.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožničina zahtevka zaradi ničnosti II. točke sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživnini z dne 1.3.1992 ter ničnosti celotnega sporazuma. Zavrnilo je tudi toženčev zahtevek po nasprotni tožbi zaradi plačila odškodnine. S sklepom je zavrglo tožničin zahtevek glede ničnosti drugega odstavka 5. točke sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživnini z dne 1.4.1992, in predlog toženca za izdajo začasne odredbe glede prepovedi razpolaganja in odsvojitve, toženčev predlog za izdajo začasne odredbe glede prepovedi obremenitve pa je sodišče zavrnilo.

2.

Proti prvostopenjski sodbi in sklepu sta se pritožili obe pravdni stranki, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo njuni pritožbi.

3.

Tožnica je vložila revizijo proti sodbi prvostopenjskega sodišča „iz revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP“. Revidentka nasprotuje ugotovitvi, da je sporni sporazum izražal pravo voljo strank, toženec pa se je glede darila premislil, ko je izvedel za tožničine, do tedaj neizražene namene in je bila njegova reakcija tudi razumljiva in opravičljiva. Trditev, da je tožnica kasneje izrazila svojo namero o zahtevi po najemnini, naj bi bila kontroverzna in nasprotujoča izvedenim dokazom in volji strank ob sklepanju spornega sporazuma. Ravnanje toženca naj bi bilo nemoralno in toženec nikoli ni imel namena izpolniti dogovora glede darilne pogodbe. Revidentka polemizira s stališčem sodišča, da bi tožnica verjetno s tožbenim zahtevkom uspela, če bi v prekluzivnem roku uveljavljala razveljavitveni razlog zmote. Tožnica se namreč ni zmotila, temveč je šlo za prevaro in zato napako volje.

4.

Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu ter stranskima intervenientkama. Toženec ni odgovoril na revizijo.

Revizija ni utemeljena.

5.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki jih revident ustrezno konkretizira, pri čemer sodišče pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava(1). Revizija je bila vložena le proti sodbi pritožbenega sodišča. Zato se je revizijsko sodišče ukvarjalo le s tistim delom sodne odločbe pritožbenega sodišča, ki se ukvarja s pravilnostjo 1. in 2. točke izreka prvostopenjske sodbe (v preostalem delu se je pritožbeno sodišče ukvarjalo s pravilnostjo sklepa prvostopenjskega sodišča in zavrnitvijo zahtevka po nasprotni tožbi, glede katerega je revidentka v pravdi v celoti uspela). Trditve o procesnih kršitvah so konkretizirane takrat, kadar je določno navedena za revizijo relevantna kršitev postopka in jasno opredeljeno ravnanje sodišča, ki naj bi takšno kršitev predstavljalo. Revidentka procesnih kršitev ni konkretizirala in se zato tudi revizijsko sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem ali so bile morda storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

6.

Tožnica uveljavlja ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki ga je sklenila s tožencem, ker ta kasneje ni overil svojega podpisa na darilni pogodbi, ki jo je sklenil s stranskima intervenientkama. Ničnost pogodbe je praviloma vezana na nedopustnost njene podlage (kavze).(2) Zato je treba tudi nemoralnost ravnanja stranke pogodbenega razmerja upoštevati v okviru pogodbene podlage(3). Nemoralnost je zato lahko ničnostni razlog le, če je podlaga pogodbe v nasprotju z moralo in ne morda zato, ker je ena od pogodbenih strank ravnala nemoralno po sklenitvi pogodbe. Ravnanje toženca (ko se je izognil overitvi svojega podpisa na darilni pogodbi) zato samo po sebi ne predstavlja ničnostnega razloga v zvezi s sporazumom o delitvi skupnega premoženja pravdnih strank. Tožničina zahtevka sta že zato neutemeljena in je zato tudi pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

7.

Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP. V navedeni odločitvi je implicirana tudi zavrnitev tožničinega predloga za povrnitev njenih revizijskih stroškov(4).

Op. št. (1): Primerjaj določbe 371. člena ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo 52. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki jo je treba uporabiti glede na čas nastanka spornega obligacijskega razmerja. Op. št. (3): Primerjaj drugi odstavek 51. člena ZOR.

Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 154. člena ZPP.