Jedro

Ker je bila omejitev gibanja pritožniku po njegovih navedbah odpravljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje več (kot navaja tudi sam), saj ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, zaradi česar je pritožbo zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. A. A. (v nadaljevanju pritožnik) s pritožbo izpodbija sklep III U 39/2023-31 z dne 21. 4. 2023, s katerim je Upravno sodišče na podlagi drugega odstavka 79. a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) odločilo, da je omejitev gibanja, ki se izvaja na podlagi odločbe Policijske postaje Ormož, št. 229-87/2022/2 (3F698-4) z dne 4. 11. 2022, še vedno utemeljena.

2. Zoper sklep Upravnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in med drugim navedla, da je po izdaji izpodbijanega sklepa Upravnega sodišča Center za tujce z odločbo, št. 2253‑951/2022/61 z dne 3. 5. 2023, odločil o podaljšanju omejitve gibanja pritožnika.

4. Glede na to je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo, naj se o navedbah glede navedene odločbe o podaljšanju omejitve gibanja izjavi z vidika pravnega interesa za odločitev o vloženi pritožbi.

5. V odgovoru na ta poziv je pritožnik z vlogo z dne 12. 6. 2023 pojasnil, da mu je bila omejitev gibanja odpravljena in nima več pravnega interesa za odločitev o pritožbi.

6. Pritožba ni dovoljena.

7. Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki zanjo nima pravnega interesa (tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da mora vlagatelj ves čas izkazovati pravovarstveno potrebo, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj neko korist, ki je sicer ne bi mogel doseči, oziroma da bi si s tem izboljšal pravni položaj.1

8. Ker je bila omejitev gibanja pritožniku po njegovih navedbah odpravljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje več (kot navaja tudi sam), saj ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, zaradi česar je pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. npr.: Kerševan, E.: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2019, str. 416.