Jedro

Po presoji tukajšnjega sodišča so razlogi za omejitev gibanja tujcu še vedno podani. Na nevarnost njegovega pobega kaže dejstvo, da je bil že v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Obenem je ne le iz prejete dokumentacije, temveč tudi njegovih navedb na glavni obravnavi pred tukajšnjim sodiščem očitno razviden tudi obstoj okoliščine, ki kaže na nevarnost pobega, to je jasno izražena namera tujca o nespoštovanju odločbe o vrnitvi oziroma s sodbo izrečene stranske kazni izgona iz države, saj je na glavni obravnavi večkrat izjavil, da se v Maroko ne želi in ne namerava vrniti.

Izrek

Omejitev gibanja A. A., državljanu Maroka, v Centru za tujce, Veliki otok 44 z, Postojna, ki se izvaja na podlagi odločbe Policijske postaje Ormož št. 229-87/2022/2 (3F698-4) z dne 4. 11. 2022, je še vedno utemeljena.

Obrazložitev

**Potek postopka:**

1. Policija, Center za tujce (v nadaljevanju: policija oziroma center) je sodišču z dopisom št. 2253-951/2022/28 (216-05) z dne 11. 4. 2023 na podlagi tretjega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2) poslala dokumentacijo in podatke o postopkih v okviru vračanja A. A., roj. 10. 5. 1989, državljana Maroka (v nadaljevanju: tujec ali udeleženec). V dopisu je navedla, da je bil imenovani v center nastanjen na podlagi odločbe o nastanitvi Policijske postaje (v nadaljevanju: PP) Ormož št. 229-87/2022/2 (3F698-4) z dne 4. 11. 2022 (v nadaljevanju: odločba z dne 4. 11. 2022). Že leta 2019 mu je bila izdana odločba o vrnitvi št. 2253-104/2019/4 (3J691-05) z dne 12. 9. 2019 (v nadaljevanju: odločba o vrnitvi z dne 12. 9. 2019), s katero mu je bila določena tudi prepoved vstopa v državo za čas dveh let. Navedeni odločbi sta dokončni in pravnomočni. S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V K 46486/2018 z dne 3. 9. 2019, pravnomočno 26. 9. 2019, je bila A. A. izrečena stranska kazen izgona tujca iz države za čas pet let. Dne 7. 11. 2022 je podal izjavo, da želi v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaprositi za mednarodno zaščito. Od te namere je najprej odstopil, nato pa je 28. 11. 2022 podal drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka priznanja mednarodne zaščite v RS. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) se ga obravnava na podlagi ZTuj-2. Dne 17. 11. 2022 je podal vlogo za izrek milejšega ukrepa (bivanje zunaj centra), v zvezi s tem je bilo opravljeno njegovo zaslišanje 7. 12. 2022, odločba o tem št. 2253-951/2022/22 (216-05) je bila izdana 30. 1. 2023 in tujcu vročena 3. 2. 2023 ter je postala pravnomočna 8. 3. 2023. Tujec je sicer 1. 2. 2023 podal izjavo, da od vloge za izrek milejšega ukrepa odstopa. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) je z odločbo št. 214-1551/2022/3 (141-02) dne 19. 1. 2023, ki je bila tujcu vročena 20. 1. 2023, potrdilo utemeljenost omejitve gibanja.

2. Kot je nadalje navedla policija, je bil tujec 4. 11. 2022 v center nastanjen po prestajanju kazni zapora zaradi nevarnosti pobega iz razlogov po prvi in šesti alineji 68. člena ZTuj-2. Policija je 1. 12. 2022 preko slovenskega veleposlaništva na Dunaju prejela odgovor veleposlaništva Maroka, ki je z verbalno noto potrdilo identiteto tujca in navedlo pogoje za izdajo potovalnega dokumenta, tj. potnega lista za vrnitev. Tujec v postopku ugotavljanja identitete ni želel podati nikakršnih dodatnih informacij in pri ugotavljanju identitete ni želel aktivno sodelovati. Ko je bil na zaslišanju 7. 12. 2022 seznanjen, da je njegova identiteta potrjena in bo policija ob izpolnitvi pogojev zaprosila za izdajo potnega lista za vrnitev, temu ni verjel. Center je bil o pravnomočno končanem postopku glede drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito obveščen dne 4. 4. 2023. Tujec v postopku vračanja ne sodeluje in vrnitvi v matično državo odločno nasprotuje, je tudi kršitelj pravil bivanja v centru, zato obstaja sum, da bi pobegnil in se izognil odstranitvi iz države. Zaradi organizacije in izvedbe odstranitve je njegova prisotnost v postopku obvezna.

3. Nato je policija z dopisom z dne 17. 4. 2023 sodišču poslala še pooblastilo za zastopanje z dne 13. 4. 2023, ki ga je tujec dal odvetniku B. B. Pojasnila je, da je pristojni organ na podlagi 73. člena ZTuj-2 uvedel tudi postopek glede dovolitve zadrževanja. Sodišče je glede na prejeto pooblastilo o obravnavanem postopku obvestilo in na razpisano glavno obravnavo povabilo tudi odvetnika B. B., ki pa je sporočil, da tujca ne zastopa v tej, niti katerikoli drugi sodni zadevi, ampak se omenjeno pooblastilo nanaša zgolj na pridobitev dokumentacije glede tujca iz spisa centra, zato naj ga sodišče ne vodi kot tujčevega pooblaščenca v tem postopku.

4. Po pozivu sodišča je policija predloženo dokumentacijo dopolnila 20. 4. 2023 in nato še med glavno obravnavo 21. 4. 2023. Sodišče samo je po uradni dolžnosti pridobilo pravnomočni sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1775/2022 z dne 4. 1. 2023 (v nadaljevanju: sodba I U 1775/2022) in I U 245/2018 z dne 5. 2. 2018 (v nadaljevanju: sodba I U 245/2018), izdani v tožnikovih upravnih sporih glede mednarodne zaščite.

5. Sodišče je v tem postopku 21. 4. 2023 opravilo javno glavno obravnavo, na kateri sta bila prisotna tujec ter za nasprotno udeleženko višja državna odvetnica C. C. Navzoč je bil tudi sodni tolmač za arabski jezik D. D.; preko njegovega sprotnega tolmačenja je tujec spremljal potek glavne obravnave in na njej sodeloval. Sodnica poročevalka je uvodoma predstavila vsebino obravnavane zadeve in listin v spisu. Tujcu je bila dana možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Navedel je, da bi želel vprašati, zakaj je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, saj se s tem ne strinja, kot tudi ne s tem, da bi moral zapustiti RS. Ko mu je bilo pojasnjeno, da je predmet tega postopka le, ali je še utemeljena omejitev njegovega gibanja v centru, je navedel, da je v Postojni od leta 2018. Na vprašanje, ali se je pri tem pomotil, je navedel, da je v Postojni od 4. 4. 2022. Nato je pojasnjeval, da spada v duhovno skupino ljudi, ki so posebni; v Maroku se ukvarjajo s tem, da bi našli zgodovinske stvari, ki so skrite pod zemljo, zato jih država šteje za nevarne, gre pa za vprašanje življenja in smrti, ker gre za mrežo, ki bi ga žrtvovala za svoje prepričanje. Dalje je tujec navedel, da ne želi pobegniti, nasprotno, trudi se naučiti slovenskega jezika, želi ostati v Sloveniji, noče se vrniti v Maroko, za kar ima svoje razloge. V Postojni doživlja hude trenutke, policija pritiska nanj, da bi storil kakšne prekrške in bi ga lahko odstranili v Maroko, vendar tega ne želi.

6. Nasprotna udeleženka je vztrajala, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, potrebna in nujna. Do odstranitve tujca iz države še ni prišlo, ker je podal vlogo za mednarodno zaščito, o kateri je bilo pravnomočno odločeno 27. 3. 2023. Še vedno so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega. Ukrep omejitve gibanja tujcu traja od 4. 11. 2022, lahko da je bil že prej v centru, vendar na drugi pravni podlagi. V državi ne more ostati, ker mu je bila izrečena odstranitev oziroma kazen izgona. Tujec je pripomnil, da so to samo nezanesljiva sklepanja. Predsednico senata je prosil, da globlje pogleda njegovo situacijo in ga skuša razumeti, v Postojni trpi, zaradi grozeče odstranitve ne more spati. Opravičuje se za vse napake, ki jih je morebiti storil, vendar je to tudi že plačal, bil je v zaporu, potem pa se je poboljšal, prenehal je jemati razne vrste drog (heroin, kokain), opustil alkohol in prenehal krasti. Dodal je, da do letošnjega leta sploh ni vedel, da ima izdano odločbo o odstranitvi iz RS.

7. Na poziv sodišča je nasprotna udeleženka predložila še elektronsko sporočilo centra z dne 21. 4. 2023, iz katerega izhaja, da je bil tujec tam nastanjen tudi od 12. 9. 2019 od 12:00 do 13. 9. 2019 do 13:55, s priloženo odločbo o nastanitvi PP Novo mesto št. 2253-104/2019/5 z dne 12. 9. 2019. Tujec je pripomnil, da v zvezi s tem nima kaj dodati, ni pa dobil nobenega sklepa, nobenih papirjev.

8. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine upravnega spisa (to so: odločba o vrnitvi z dne 12. 9. 2019 z vročilnico, dopisa centra za tujce Veleposlaništvu RS na Dunaju in Veleposlaništvu Kraljevine Maroko z dne 30. 9. 2022, dopis Policijske uprave Maribor z dne 20. 10. 2022, sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V K 46486/2018 z dne 3. 9. 2019, potrdilo ZPKZ Maribor o predaji oseb z dne 4. 11. 2022, odločba z dne 4. 11. 2022 z vročilnico, uradni zaznamek MNZ z dne 9. 11. 2022, prošnja tujca za izrek milejšega ukrepa z dne 16. 11. 2022, zaprosilo policije za preverjanje podatkov preko Interpola z dne 22. 11. 2022, vabilo centra tujcu na zaslišanje glede izreka milejšega ukrepa z dne 25. 11. 2022, elektronska korespondenca policije v zvezi s pridobitvijo potovalnega dokumenta za tujca, zapisnik centra o ustni obravnavi glede izreka milejšega ukrepa z dne 7. 12. 2022, dopis policije, GPU, UKP glede preverbe prstnih odtisov z dne 20. 12. 2022, odločba MNZ št. 214-1551/2022/3 (141-02) z dne 19. 1. 2023 glede preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja z vročilnico, odločba centra št. 2253-951/2022/22 (216-05) o zavrnitvi prošnje za izrek milejšega ukrepa z dne 30. 1. 2023 z vročilnico, dopis tujca o odstopu od prošnje za izrek milejšega ukrepa z dne 1. 2. 2023, obvestilo MNZ centru z dne 4. 4. 2023, zaprosilo centra z dne 11. 4. 2023 za posredovanje podatkov oziroma tujcu izdanih odločitev v zvezi z mednarodno zaščito, povzetek pregleda ukrepov in izvedenih nalog centra v zvezi s tujcem, dokument centra, naslovljen kot izpis tujca, sklep MNZ št. 2142-810/2017/27 (1222-12) z dne 15. 12. 2022 o zavrženju drugega zahtevka udeleženca za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v RS s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, odločba MNZ št. 2142-810/2017/10 (1313-06) z dne 19. 1. 2018 z vročilnico, zdravniško poročilo z dne 14. 4. 2023, prošnja odvetnika B. B. za posredovanje spisa z dne 17. 4. 2023 s priloženim pooblastilom z dne 13. 4. 2023 ter sporočilo Veleposlaništva Kraljevine Maroko na Dunaju št. 303/2022 z dne 30. 11. 2022), vpogledalo je tudi pravnomočni sodbi I U 1775/2022 in I U 245/2018 ter elektronsko sporočilo centra z dne 21. 4. 2023 s priloženo odločbo PP Novo mesto št. 2253-104/2019/5 z dne 12. 9. 2019 z vročilnico.

9. Tujec je v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 9. 2019 pripomnil, da so ga v priporu na Povšetovi policisti pretepali in skušali ubiti, obdolžili so ga, da je udaril pravosodnega policista, kar ni res, kljub temu pa ga je sodišče obsodilo za to dejanje. Navedel je še, da zadnje tri mesece v centru ne gre iz sobe, prej je bil športnik, sedaj pa se s športom ne ukvarja več, ker je psihično povsem na tleh, ne zdrži več pritiskov in ne more ničesar več poslušati, v Maroko pa živ ne gre.

**Pravna podlaga za odločitev:**

10. ZTuj-2 v prvem odstavku 69. člena določa, da se tujca, ki mu v skladu s tem zakonom ni bil omogočen prostovoljni odhod, odstrani iz RS in tudi z območja držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: EU) oziroma območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, če ta zakon ne določa drugače. Prav tako se odstrani tujca na podlagi pravnomočne sodbe, s katero mu je bila izrečena stranska kazen ali stranska sankcija izgona tujca iz države.

11. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZTuj-2 policija z namenom priprave ali izvedbe postopka odstranitve, predaje ali izročitve odredi omejitev gibanja in nastanitev v centru tujcu, ki ga je treba odstraniti v skladu z določbami tega zakona ali ki ga je v skladu z mednarodno pogodbo treba vrniti, predati ali izročiti pristojnim organom. Po drugem odstavku istega člena se z namenom ugotovitve istovetnosti lahko tujcu, katerega istovetnost ni ugotovljena ali obstaja utemeljen sum glede njegove izkazane istovetnosti, izreče omejitev gibanja in nastanitev v centru, če obstaja nevarnost, da bo zapustil ozemlje RS. Nastanitev tujca v center odredi policija z odločbo, zoper katero ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe, pri čemer tožba ne zadrži izvršitve odločbe (prvi in drugi odstavek 78. člena ZTuj-2).

12. Če pa policija oceni, da se lahko namen iz prvega ali drugega odstavka 76. člena ZTuj-2 doseže z milejšimi ukrepi, v skladu s tretjim odstavkom tega člena namesto ukrepa omejitve gibanja in nastanitve v centru uporabi ukrep iz drugega odstavka 81. člena ZTuj-2 (tj. tujcu z odločbo dovoli bivanje izven centra in mu določi eno ali več obveznosti: - določitev kraja prebivanja na določenem naslovu; - naložitev obveznosti rednega javljanja na policijski postaji; - predložitev osebnih dokumentov).

13. V skladu s šestim odstavkom 76. člena ZTuj-2 omejitev gibanja lahko traja le toliko časa, kolikor je potrebno, da se doseže namen iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, vendar ne dlje kot šest mesecev. Med bivanjem v centru je, kot določa enajsti odstavek 76. člena ZTuj-2, gibanje tujca omejeno na območje centra, kjer mora upoštevati pravila bivanja v centru.

14. Če tujca iz objektivnih razlogov tudi po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države, lahko na podlagi prvega odstavka 79. člena ZTuj-2 policija z odločbo: - zaradi nesodelovanja tujca v postopku odstranitve ali zamude pri pridobivanju potrebne dokumentacije iz tretjih držav ali če je postopek ugotavljanja istovetnosti še v teku, omejitev gibanja in nastanitev v centru podaljša za največ šest mesecev, če so za to izpolnjeni pogoji iz tega zakona in če je utemeljeno pričakovati, da bo mogoče tujca v tem času odstraniti, - ali pa tujcu izreče dovolitev zadrževanja v skladu s 73. členom tega zakona ali milejši ukrep iz 81. člena tega zakona, pri čemer mora tujec upoštevati pravila gibanja izven območja centra, sicer se ga lahko ponovno nastani v center. Tudi zoper odločbo o podaljšanju omejitve gibanja je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja (drugi odstavek 79. člena ZTuj-2).

15. Z določbami ZTuj-2 se, kot je razvidno iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, v nacionalno zakonodajo prenaša pravni red Evropske unije, med drugim Direktiva o o vračanju.1 Iz uvodnih določb (točka 16) te Direktive izhaja, da mora biti uporaba pridržanja z namenom odstranitve omejena in mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. V 15. členu, ki ureja pridržanje, Direktiva o vračanju v prvem odstavku določa: "Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve." V skladu z drugim odstavkom 15. člena iste Direktive mora biti odločba o pridržanju pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi. Določila Direktive o vračanju je treba upoštevati pri razlagi oziroma uporabi določb ZTuj-2. 16. Po 7. točki 3. člena Direktive o vračanju nevarnost pobega pomeni, da v posameznem primeru obstajajo razlogi na podlagi objektivnih meril, opredeljenih z zakonom, zaradi katerih se domneva, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vrnitve, lahko pobegnil. Za presojo obstoja nevarnosti pobega je tako relevanten 68. člen ZTuj-2, ki določa, da so okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca: - navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku, kot tudi zavrnitev odvzema biometričnih podatkov; - uporaba lažnih ali ponarejenih osebnih dokumentov, kot tudi namerno uničenje ali kakršna koli drugačna namerna odstranitev obstoječih dokumentov; - vstop v RS v času veljavne prepovedi vstopa; - v zadnjih treh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno izrečena sankcija za prekršek zaradi nezakonitega prebivanja; - jasno izražena namera o nespoštovanju odločbe o vrnitvi; - dejstvo, da je bil tujec v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; - dejstvo, da je bila tujcu v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrniti v RS najmanj trikrat izrečena pravnomočna sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge.

17. V 79.a členu pa ZTuj-2 ureja poseben institut preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru po uradni dolžnosti, in sicer takšen preizkus opravi najprej MNZ, nato pa upravno sodišče. Glede sodnega preizkusa iz drugega odstavka 79.a člena ZTuj-2 izhaja, da v primeru omejitve gibanja po prejšnjem členu, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi upravno sodišče. Če ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra. V skladu s tretjim odstavkom 79.a člena ZTuj-2 policija sodišču posreduje dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca ter poda svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine. Upravno sodišče lahko po četrtem odstavku 79.a člena ZTuj-2 zahteva udeležbo tujca na glavni obravnavi. Zadevni preizkus je namenjen zagotovitvi dejansko učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar zahteva (tudi) pravo EU (prim. sodbo Sodišča EU z dne 8. 11. 2022 v združenih zadevah C-704/20 in C-39/21). Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitve v center, tj. pridržanje v smislu Direktive o vračanju, pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

**Sodna presoja obravnavanega primera:**

18. V obravnavani zadevi gre torej za opisani postopek sodnega preizkusa po uradni dolžnosti, ali so še podani razlogi za omejitev gibanja udeležencu na območje centra, ki se izvaja na podlagi odločbe z dne 4. 11. 2022, s katero je bila tujcu odrejena omejitev gibanja in nastanitev v centru od dne 4. 11. 2022 od 9:00 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev.

19. Glede na predstavljeno pravno ureditev sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila tujcu izdana odločba o vrnitvi z dne 12. 9. 2019, s katero mu je bila izrečena odstranitev iz države (pri čemer mu ni bil dan na voljo rok za prostovoljni odhod) in prepoved vstopa v RS za čas dveh let, ki začne teči z dnem odstranitve tujca iz države. Iz navedene odločbe izhaja, da je postopek njene izdaje potekal s pomočjo prevajalca za arabski jezik E. E.; iz podpisane vročilnice pri odločbi pa je tudi razvidno, da je bila tujcu vročena 12. 9. 2019. Njegovi navedbi, da za to odločbo do letošnjega leta ni vedel, torej ni mogoče slediti. Odločba o vrnitvi je postala dokončna 16. 9. 2019. Dalje sodišče ugotavlja, da je bil udeleženec s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V K 46486/2018 z dne 3. 9. 2019 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, po prvem odstavku 300. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), za kar mu je bila določena kazen osem mesecev zapora in nato, ob upoštevanju že predhodno (s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 36284/2018 z dne 26. 10. 2018, pravnomočno 13. 12. 2018) izrečene kazni enega leta in šest mesecev zapora, izrečena enotna kazen dve leti in en mesec zapora, kot tudi stranska kazen izgona tujca z ozemlja RS za dobo petih let od pravnomočnosti sodbe (pri čemer se v zaporu prebiti čas ne všteva v čas trajanja te kazni). Navedena sodba z dne 3. 9. 2019 je, kot je razvidno iz sodnega potrdila na njej, postala pravnomočna in izvršljiva 26. 9. 2019. V presojo njene pravilnosti in zakonitosti se tukajšnje sodišče ne more spuščati. Glede na odločbo o vrnitvi z dne 12. 9. 2019 in sodbo Okrajnega sodišča z dne 3. 9. 2019 je torej tujca treba odstraniti iz RS (prvi odstavek 69. člena ZTuj-2).

20. Povedano še drugače, iz navedenih aktov izhaja obveznost tujca, da (po prestani zaporni kazni na podlagi sodbe z dne 3. 9. 2019) zakonito zapusti RS, česar pa ni spoštoval, ampak je, kot izhaja iz dopis PU Maribor z dne 20. 10. 2022, RS zapustil nezakonito, nakar je bil na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo 13. 5. 2022 prevzet od francoskih varnostnih organov in odpeljan v ZPKZ Maribor na prestajanje izrečene zaporne kazni. Od tam je bil, kot je razvidno iz potrdila ZPKZ Maribor o predaji oseb, odpuščen 4. 11. 2022 in tega dne ob 9:00 predan PP Ormož, ki mu je z odločbo z dne 4. 11 2022 odredila presojani ukrep omejitve gibanja in nastanitve v centru od 4. 11. 2022 od 9:00 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev, in sicer je bil ukrep tujcu odrejen na podlagi določb ZTuj-2. 21. Tujec, ki je sicer podal več vlog za priznanje mednarodne zaščite v RS, se namreč glede na določbe drugega in tretjega odstavka 34. člena ZMZ-1 obravnava po ZTuj-2. Kot izhaja iz pravnomočnih sodb I U 1775/2022 in I U 245/2018, je bila namreč njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite zavrnjena kot očitno neutemeljena z odločbo MNZ št. 2142-810/2017/10 (1312-06) z dne 19. 1. 2018, ki je bila potrjena s sodbo I U 245/2018, pravnomočno 5. 2. 2018. Tujčev prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito je bil zavržen s sklepom MNZ št. 2142-810/2017/22 (1312-06) z dne 27. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2019. Po ponovno izraženi nameri za mednarodno zaščito v začetku novembra vloge za mednarodno zaščito najprej ni podal (glej uradni zaznamek MNZ z dne 9. 11. 2022), nato pa je tujec 28. 11. 2022 vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, ki je bil zavržen s sklepom MNZ št. 2142-810/2017/27 z dne 15. 12. 2022. Tožba tujca zoper ta sklep je bila zavrnjena s sodbo I U 1775/2022 z dne 4. 1. 2023, ki je postala pravnomočna 15. 3. 2023. Odločitve glede priznanja mednarodne zaščite tujcu so torej pravnomočne ter se tukajšnje sodišče v njihovo presojo ne more spuščati.

22. Kot je razvidno iz obrazložitve odločbe z dne 4. 11. 2022, je policija tujcu odredila omejitev gibanja in namestitev v center, ker ga je treba odstraniti iz RS v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZTuj-2, tega pa ni bilo mogoče storiti takoj, saj je tujec brez potrebne potne listine; obenem pa iz podatkov primera izhaja obstoj nevarnosti, da bo pobegnil in se s tem poskušal izogniti odstranitvi iz RS, in sicer obstajajo razlogi nevarnosti pobega iz prve alineje (nesodelovanje v postopku) in šeste alineje (predhodna pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti) 68. člena ZTuj-2. Odločba z dne 4. 11. 2022 je bila (kar izkazuje podpisana vročilnica) tujcu vročena istega dne, iz nje pa tudi izhaja, da je bila vsebina odločbe tujcu predstavljena v arabskem jeziku po prevajalki F. F. Da je bil z razlogi za nastanitev v center ob tem seznanjen v arabskem jeziku, je potrdil tudi sam ob zaslišanju v postopku glede izreka milejšega ukrepa, kot je razvidno iz zapisnika centra št. 2253-951/2022/14 (216-05) z dne 7. 12. 2022. MNZ je ob preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti na podlagi 79.a člena ZTuj-2, z odločbo št. 214-1551/2022/3 (14-02) z dne 19. 1. 2023 ugotovilo, da je bila tedaj omejitev gibanja udeležencu še utemeljena.

23. Po presoji tukajšnjega sodišča so tudi ob tem sodnem odločanju razlogi za omejitev gibanja tujcu še vedno podani. Na nevarnost njegovega pobega kaže okoliščina iz šeste alineje 68. člena ZTuj-2, tj. dejstvo, da je bil že v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Kot je razvidno iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 9. 2019, je bil namreč že pred izrekom te sodbe, v obdobju od aprila 2018 trikrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in velike tatvine po prvem odstavku 205. člena KZ-1, in sicer s sodbami Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 12253/2018 z 4. 4. 2018, II K 14049/2018 z 14. 5. 2018 in II K 36284/2018 z 26. 10. 2018, v vseh primerih mu je bila izrečena kazen zapora. V zvezi z okoliščino, ki kaže na nevarnost pobega, iz prve alineje 68. člena ZTuj-2 pa tudi sodišče ugotavlja, da tujec v postopkih glede vračanja in za vrnitev v Maroko potrebne potne listine ne sodeluje. Obenem je ne le iz prejete dokumentacije, temveč tudi njegovih navedb na glavni obravnavi pred tukajšnjim sodiščem očitno razviden tudi obstoj okoliščine, ki kaže na nevarnost pobega, iz pete alineje 68. člena ZTuj-2, to je jasno izražena namera tujca o nespoštovanju odločbe o vrnitvi oziroma s sodbo izrečene stranske kazni izgona iz države, saj je na glavni obravnavi večkrat izjavil, da se v Maroko ne želi in ne namerava vrniti.

24. Vse navedeno utemeljuje sklep, da pri tujcu obstaja nevarnost pobega, s katerim bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju EU. Zaradi organizacije in izvedbe odstranitve ter izvršitve stranske kazni izgona iz RS pa je njegova prisotnost nujna. Ukrep omejitve gibanja, kot se izvaja po odločbi z dne 4. 11. 2022, je tako nujen za zagotovitev zasledovanega cilja. Obenem je upoštevano načelo sorazmernosti, saj je zaradi vseh predhodno opisanih okoliščin konkretnega primera tudi po presoji sodišča le tako, ne pa z morebitnim drugim, milejšim ukrepom, mogoče učinkovito zagotoviti, da bo tujec ostal na območju RS do zaključka postopka njegove odstranitve oziroma vrnitve v izvorno državo. Pri čemer sodišče ugotavlja, da je v predloženi dokumentaciji izkazano tudi, da policija kontinuirano opravlja s tem povezane aktivnosti. Že 30. 9. 2022 se je center obrnil na Veleposlaništvo RS na Dunaju in Veleposlaništvo Kraljevine Maroko na Dunaju glede izdaje potovalnega dokumenta za tujca. Dne 22. 11. 2022 je podal zahtevo za preverjanje podatkov in potrditev identitete tujca preko varnostnih organov v državah članicah Interpola. Po tem, ko je 1. 12. 2022 prejel odgovor Veleposlaništva Kraljevine Maroko z dne 30. 11. 2022, da je tujec državljan Maroka in pod katerimi pogoji mu bodo izdali potno listino, je center z nadaljnjimi aktivnostmi čakal zato, ker je tujec vložil drugi zahtevek za ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - odločitev o tem je postala pravnomočna 15. 3. 2023 in izvršljiva 27. 3. 2023, o čemer je bil center obveščen 4. 4. 2023. Po tem je 19. 4. 2023 pridobil še zdravniško poročilo glede stanja tujca zaradi izvedbe njegovega vračanja.

25. Sodišče na tem mestu, glede na navedbe tujca na glavni obravnavi, dodaja, da je, kot se je prepričal senat, tujec sledil obravnavi, smiselno je odgovarjal na vprašanja in podajal druge izjave, zato se dvom v njegovo procesno sposobnost sodišču ni postavil. Čeprav sodišče tujcu verjame, da v centru ne želi biti, pa tudi ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije (omenjenega zdravniškega poročila z dne 14. 4. 2023 in izpisa tujca) razvidno, da je tujcu v centru nudena zdravstvena oskrba, zdravnica dr. G. G. ugotavlja pri njem nespečnost in blažjo depresijo, za kar prejema terapijo.

26. Sklepno sodišče, glede na navedbe na glavni obravnavi, da naj bi bil tujec v centru nastanjen že pred nastanitvijo po odločbi z dne 4. 11. 2022, še ugotavlja, da je tujcu na podlagi navedene odločbe gibanje omejeno od 4. 11. 2022 od 9:00 dalje. To je razvidno tudi iz izpisa tujca in se sklada s potrdilom ZPKZ Maribor o predaji oseb, iz katerega izhaja, da je bil policiji predan 4. 11. 2022 ob 9:00. Kot je bilo ugotovljeno na glavni obravnavi, je bila tujcu sicer že predhodno izdana odločba PP Novo mesto št. 2253-104/2019/5 z dne 12. 9. 2019, s katero mu je bila odrejena omejitev gibanja in nastanitev v centru od 12. 9. 2019 od 12:00 ure dalje do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot šest mesecev, vendar pa se je zadevni ukrep na podlagi omenjene odločbe z dne 12. 9. 2019 izvajal le od 12. 9. 2019 od 12:00 ure do 13. 9. 2019 do 13:55 (ker je nato podal vlogo za mednarodno zaščito in bil odpeljan v Azilni dom), kar je razvidno tudi iz dokumenta izpis tujca. To pa pomeni, da tudi ob upoštevanju navedenega še ni presežen dopustni čas ukrepa omejitve gibanja oziroma pridržanja po določbah ZTuj-2 in Direktive po vračanju. Bo pa navedeno okoliščino policija morala upoštevati pri morebitnem izdajanju odločbe o podaljšanju omejitve gibanja tujcu.

27. Na podlagi celovite preučitve vseh okoliščin konkretnega primera torej sodišče ugotavlja, da so na dan izdaje tega sklepa z ZTuj-2 določeni razlogi za omejitev gibanja udeležencu na center za tujce še podani, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tujca v centru, kot tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz RS, ki ob izkazanih upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti njegovega vračanja oziroma odstranitve iz države terja določen čas za izvedbo oziroma izvršitev. Zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav