Jedro

Sodišče ne sme samo reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, sodišče samo glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Pri tem se mora ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in paziti tudi na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke z dne 18. 10. 2021 za prekinitev postopka do pravnomočnosti sodbe po vloženi nasprotni tožbi v zadevi I P 35/2021 Okrožnega sodišča v Kranju.

2. Tožena stranka in stranski intervenient vlagata pritožbi vsak po svojem pooblaščencu. Predlagata spremembo z ugoditvijo predlogu za prekinitev postopka, podredno se zavzemata za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, s plačilom pritožbenih stroškov. Oba uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 363. in 366. členom ZPP.1

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče pravilno povzelo trditveno podlago toženke, a v točki 6 arbitrarno odločilo, da gre v predlogu z dne 18. 10. 2021 za ponovno vprašanje spornih solastniških deležev na nepremičnini parc. št. 489 k. o. ... Sodišče ni presojalo, da je izpostavljeno pomembno predhodno vprašanje izključne etažne lastnine in posesti stranskega intervenienta na dveh stanovanjskih enotah. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje (višina solastninskih deležev zdaj ni bila izpostavljena), sodba je pomanjkljiva, ker o tem ni razlogov (absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki, 15. točki in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Ni razlogov, zakaj bi se o predhodnem vprašanju odločalo le za potrebe tega postopka. Gre za novo predhodno vprašanje, o katerem višje sodišče v sklepu I Cp 295/2021 še ni odločalo. Posledično je napačno uporabljeno materialno pravo.

4. Stranski intervenient v pritožbi navaja, da je odločitev nezakonita in nepravilna. Odločitev v pravdi I P 35/2021 je predhodno vprašanje za to pravdo. Predmet spora je višina deležev in njegova izključna lastninska pravica na spornih stanovanjih. Gre za predhodno vprašanje o tem, da tožnika nista lastnika niti solastnika nepremičnine. Od tega je odvisno, ali jima uporabnina sploh gre. Novo dejstvo je tudi stranska udeležba intervenienta, ki je v času odločanja višjega sodišča v zadevi I Cp 295/2021 še ni bilo. Rešitev predhodnega vprašanja pred odločitvijo o konkretni zadevi je nujna za zaščito njegovih ekonomskih in pravnih interesov. Z nasprotno tožbo se bo njegov solastninski delež povečal za 9/56 in bo dokazan dogovor o razdelitvi solastnine. Nujna je prekinitev te pravde. Sodišče je bistveno kršilo pravila postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza za pridobitev in vpogled v spis I P 35/2021. Tožena stranka je nasprotno tožbo tudi priložila v ta spis.

5. Na obe pritožbi je odgovorila tožeča stranka z vsebinsko enakimi razlogi. Predlaga zavrnitev obeh pritožb in plačilo stroškov pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (prvi in drugi odstavek 13. člena ZPP).

8. Tožnika v tej pravdi kot pretežna solastnika nepremičnine s parcelno število 489, k. o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjski objekt na naslovu A., od toženke kot uporabnice dveh od treh stanovanj zahtevata plačilo uporabnine v višini njenega solastninskega deleža, plačilo stroškov in izpraznitev nepremičnine. Toženka se je najprej branila z ugovorom, da svoje pravice izvaja na podlagi soglasja in dogovora z očetom – solastnikom do 9/56 nepremičnine, ki v naravi ni razdeljena. Drži ugotovitev sodišča, da je že v odgovoru na tožbo predlagala prekinitev postopka zaradi zatrjevanih spornih solastniških deležev na nepremičnini. Njen predlog je bil s sklepom VSL I Cp 295/2021 z dne 29. 3. 2021 zavrnjen.

9. V nadaljevanju pravde je toženka trditveno podlago spremenila. Sklicevala se je na vzpostavljeno dejansko etažno lastnino in na izključno lastninsko pravico svojega očeta na dveh stanovanjih v večstanovanjskem objektu. Po priglasitvi njegove stranske udeležbe je predlagala prekinitev tega postopka do pravnomočnosti pravde I P 35/2021. Navajala je, da stranski intervenient z nasprotno tožbo, vloženo 18. 10. 2021, uveljavlja tožbeni zahtevek za ugotovitev njegove izključne lastninske pravice na dveh stanovanjih. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje, da gre za ponovno izpostavljena vprašanja le glede spornih solastninskih deležev oziroma za isto vprašanje kot v prvem predlogu.

10. Pritrditi je treba pritožnici, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v tem postopku (izpraznitev nepremičnine, plačilo uporabnine in stroškov) bistveno, kdo je lastnik spornih nepremičnin. Če je bila solastnina res že pogodbeno razdeljena na etažno lastnino (prvi odstavek 107. člena SPZ2) in je stranski intervenient postal izključni lastnik spornih stanovanj, tožnika nista več solastnika in tožbenega zahtevka zoper toženko na podlagi solastninskih upravičenj ne moreta več uveljavljati. Vprašanje izključne lastninske pravice stranskega intervenienta (oziroma etažne lastnine ali solastnine) torej predstavlja vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o tožbenih zahtevkih za izpraznitev nepremičnine, plačilo uporabnine in stroškov, ki se obravnavajo v tej pravdi. To predhodno vprašanje ni bilo predmet odločanja v sklepu I Cp 295/2021. Pritrditi je treba toženki, da se sodišče res zmotno sklicuje nanj.

11. Ne glede na to pritožbi ne moreta uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v obravnavanem primeru ni smotrna in utemeljena. Sodišče ne sme samo reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V tej zadevi ne gre za tak primer. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, sodišče samo glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Pri tem se mora ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in paziti tudi na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

12. Ključne so dejanske ugotovitve sodišča, da se je pravdni postopek I P 35/2021 začel 17. 3. 2021 in da še ni v fazi razpisa glavne obravnave. Oprte so na podatke vpisnika sodišča. V spisu ni nasprotne tožbe iz spisa I P 35/2021, na katero se opira toženka. Pritožbene navedbe stranskega intervenienta, da jo je vložila v spis, so protispisne. Vendar podatki, na katere se je oprlo sodišče, in podatki spisa zadoščajo za presojo, da predlog za prekinitev postopka ni utemeljen. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni, čeprav sodišče ni pridobilo in vpogledalo spisa I P 35/2022. Že iz toženkinih navedb namreč izhaja, da je bila nasprotna tožba v pravdi I P 35/2021 vložena šele 18. 10. 2021. Trditve tožeče stranke v odgovoru na predlog za prekinitev postopka, da nasprotna tožba stranskega intervenienta še do 9. 11. 2011 ni bila vročena nasprotni stranki v odgovor, pa niso bile prerekane. To pomeni, da pravda o tožbenem zahtevku stranskega intervenienta vsaj do 19. 11. 2011 še sploh ni začela teči. Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (prvi odstavek 189. člena ZPP). Na drugi strani iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče v tej pravdi že pred izdajo izpodbijanega sklepa na glavnih obravnavah 23. 6. 2021 in 22. 10. 2021 izvedlo obsežen dokazni postopek z zaslišanjem vseh strank in številnih prič, nato pa še na glavni obravnavi z dne 22. 12. 2021, in sicer tudi glede spornega predhodnega vprašanja. V takih okoliščinah bi bila prekinitev tega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna. Sodišče lahko sklene, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek le tedaj, ko o tem vprašanju že teče drug postopek. Če drugega postopka še ni, pa mora o predhodnem vprašanju, ki ga lahko reši, odločiti samo.

13. Sprejeta odločitev je torej pravilna, čeprav deloma iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Ker tudi ni kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški pravdnih strank nadaljnjih stroški pravdnega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.