Jedro

Ob takšnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima sredstev za življenje in nima možnosti za kakršnokoli pridobivanje dohodkov, zato so podani pogoji za prisojo preživnine iz 81. člena ZZZDR izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede določitve preživnine (drugi in tretji odstavek izreka sodbe)potrdi.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, ki je bila sklenjena dne 27.11.2004, tožencu naložilo plačevanje mesečne preživnine tožnici v znesku 300,00 EUR od 11.4.2007 dalje, v presežku pa je preživninski zahtevek zavrnilo.

Proti odločitvi o preživnini je toženec vložil pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pristransko sledilo navedbam tožnice, da nima sredstev za življenje ter da je prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni dovolj realno in vsestransko ocenilo vzroke zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna ter je popolnoma zanemarilo navedbe toženca glede nastale situacije, predvsem pa resnični vzrok sklenitve zakonske zveze, kot tudi dejstvo, da je tožnica že pred zakonsko zvezo bila brez sredstev za življenje v Sloveniji, brez zaposlitve in brez vsega. Sodišče prve stopnje bi moralo kritično oceniti nastalo situacijo in sicer da se tožnici status s sklenitvijo zakonske zveze ni poslabšal, temveč da je prišla v družino, ki ji je dve leti praktično nudila vse in se ji je z razvezo zakonske zveze samo vzpostavlja prejšnje stanje. Utemeljuje, da bi moralo sodišče prve stopnje iz razlogov pravičnosti zavrniti zahtevek za preživnino, saj je do nevzdržnosti zakonske zveze prišlo predvsem zaradi ravnanja tožnice, to je njenih prevar in nepoštenih namenov ter zaradi zavajanja toženca, vse v cilju dosega lastnih interesov, skreganih z moralo. Pri tem pa opozarja tudi na čas trajanja zakonske zveze. Izpostavlja svojo ekonomsko situacijo ter navaja, da ni sposoben plačevati določene preživnine. Predlaga razveljavitev sodbe v delu glede določene preživnine.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša in terja pritožbene stroške.

Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih trditev, kot tudi na podlagi uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku – ZPP. V okviru tako opravljenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljenem dejanskem stanju izoblikovalo pravilno materialnopravno odločitev. Napravilo ni nobene procesne kršitve, ki bi vodila k razveljavitvi izpodbijane sodbe iz procesnih razlogov. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev skrbno utemeljilo in pritožbeno sodišče se sklicuje na razloge prvostopenjske sodbe in jih povzema, brez nepotrebnega ponavljanja. Glede na pritožbena navajanja pa še dodaja: Pravna podlaga za preživnino razvezanega zakonca je v določbah 81. - 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR. Pogoj za določitev preživnine za razvezanega zakonca v breme drugega zakonca je, da nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen (81. člen ZZZDR). Po drugi strani pa ne sme biti ogroženo lastno preživljanje drugega zakonca (82.c člena ZZZDR). Če so vsi pogoji izpolnjeni, se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca (82.a člen ZZZDR).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, k temu se tudi pridružuje pritožbeno sodišče, da je tožnica stara 44 let, brez premoženja, ki bi ji dajala sredstva za preživljanje in brez zaposlitve ter da je njeno trenutno zdravstveno stanje zelo slabo zaradi kemoterapije in obsevanj ter je njena obrambna moč oslabljena. To so seveda razlogi, ki potrjujejo, da se tožnica v tej situaciji ne more zaposliti, saj je podvržena hudim terapijam, prav tako bolezen še napreduje. Sodišče je tudi ugotovilo, da za najemnino stanovanja plačuje 200,00 EUR, za obratovalne stroške 130,00 EUR, za hrano okoli 200,00 EUR, toaletne potrebščine 20,00 EUR, oblačila 50,00 EUR ter obutev 20,00 EUR, skupno torej 640,00 EUR. Pri preživljanju ji trenutno pomaga oče tožene stranke ter njena sestra. Prijavljena je na Zavodu Republike Slovenije kot iskalka zaposlitve, z odločbo Centra za socialno delo ji je bila dodeljena izredna socialna pomoč v enkratnem znesku 250,28 EUR. Ob takšnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima sredstev za življenje in nima možnosti za kakršnokoli pridobivanje dohodkov, zato so podani pogoji za prisojo preživnine iz 81. člena ZZZDR izpolnjeni. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tožničinih življenjskih stroških so take, da te nedvomno presegajo zahtevano preživnino, neumestno pa je zatrjevanje pritožbe o tem, da bi morala tožeča stranka ob takšnem zdravstvenem stanju poskrbeti sama zase. Toženec v pritožbi izpostavlja in zatrjuje lastno nezmožnost plačila določene preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženčeva plača znaša 980,00 EUR ter da ima možnost nadurnega dela po lastni izpovedbi maksimalno 30 ur mesečno, pri tem pa je njegova ura ovrednotena na 5,00 do 6,00 EUR, torej bi lahko zaslužil še približno 300,00 EUR. Živi v prizidku stanovanjske hiše svojih staršev ter prispeva za elektriko in ogrevanje, za hrano odšteje mesečno okoli 300,00 EUR, za toaletne potrebščine 50,00 EUR, nastajajo mu tudi stroške v zvezi z oblačili in obutvijo, njegovi stroški so torej približno 600,00 EUR, kot strošek seveda ni šteti kredit v mesečnem znesku 166,00 EUR in 210,00 EUR ter plačilo za življenjsko zavarovanje in ob vseh teh ugotovljenih dejstvih je pritožbeno sodišče prepričano, da bo ob svoji plači ter starosti 45 let, bil sposoben plačevati sedaj določeno mesečno preživnino v višini 300,00 EUR. Ob nastanku spremenjenih okoliščin na eni ali drugi strani pravdnih strank pa imata stranki pravico na znižanje ali ukinitev preživnine.

Neutemeljena je tudi pritožbena graja tožene stranke, da zaradi kratkotrajnosti zakonske zveze, ki je trajala štiri leta, ni pogojev za določitev preživnine ter da je tožničino finančno stanje po razvezi zakonske zveze enako kot pred sklenitvijo zakonske zveze. Dejstvo namreč je, da sta pravdni stranki prostovoljno sklenili zakonsko zvezo v letu 2004, s tem sta postala zakonca, ki sta dolžna skrbeti drug za drugega in tudi po razvezi zakonske zveze je potrebno uporabiti zakonske določbe ZZZDR, ki določajo, da sodišča lahko določijo preživnino v primeru, da eden izmed zakoncev po razvezi zakonske zveze ni sposoben skrbeti sam za lastno preživljanje. Dejansko so pri tožeči stranki nastale izredne okoliščine zaradi bolezni, ko v sedanji situaciji ni zmožna opravljati nobenega dela in si ustvarjati kakršnegakoli dohodka ter je zato nedvomno upravičena do preživnine. Primarno preživljanje je namreč na strani bivšega zakonca, ob tem pa ni pomembno koliko časa je trajala zakonska zveza.

Pritožbene ugovore, da je tožeča stranka lastnica trosobnega stanovanja v Makedoniji ter da je izključno kriva za nevzdržnost zakonske zveze, je šteti kot pritožbeno novoto in se zato pritožbeno sodišče v skladu s 337. členom ZPP s temi ugovori ni ukvarjalo.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo v izpodbijanem delu glede določitve preživnine po 353. členu ZPP.

Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo, odgovor na pritožbo pa tudi ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato je tožeča stranka sama dolžna nositi pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena in 154. in 155. členom ZPP.