Jedro

Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.

Obrazložitev

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na določitev preživnine od 1. 8. 2007 do 31. 7. 2008, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in tožencu naložilo plačevanje preživnine po 300,00 EUR mesečno od 11. 4. 2007 dalje. V presežku je tožničin preživninski zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zoper odločitev o preživnini zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe o tožničinem lastništvu stanovanja in o njeni izključni krivdi za nevzdržnost zakonske zveze je zavrnilo kot pritožbene novote.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je v prvostopenjski sodbi podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbene navedbe o lastništvu trisobnega stanovanja v Makedoniji štelo kot pritožbeno novoto, kar je zmotno, saj nasprotuje izvedenim dokazom. O stanovanju sta izpovedali dve priči, posredno pa je lastništvo stanovanja potrdila tudi tožnica. Zaradi navedenega je sodba pritožbenega sodišča protispisna, ugotovitve nižjih sodišč pa napačne. Pritožbeno sodišče je protispisno ugotovilo obstoj rednih denarnih dohodkov iz naslova socialne pomoči. Sodišče je popolnoma spregledalo odločbi Centra za socialno delo (CSD), s katerima je bila tožnici odobrena socialna pomoč v višini 205,57 EUR mesečno za čas od 1.8.2007 do 31.1.2008 in v višini 212,97 EUR od 1.2.2008 do 31.7.2008. Gre tudi za kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in standarda obrazloženosti sodb. Ob upoštevanju odločb CSD in izpovedbe toženčevega očeta bi morali nižji sodišči preživninski zahtevek zavrniti, ne pa tožnici prisoditi preživnino od aprila 2007 dalje. Toženec v nadaljevanju revizije navaja okoliščine na strani svojega očeta in našteva denarne zneske, ki jih je le-ta izročil tožnici. Poudarja, da tožnici denarno pomagajo njeno sorodniki, da se je poročila le iz razlogov koristoljubja in pridobitve državljanstva, da je zamolčala svojo bolezen, da v spisu ni izvidov, ki bi upravičevali njeno zdravstveno nezmožnost za opravljanje dela, da je ozdravela, da je bila pred sklenitvijo zakonske zveze administrator in je zaposlitev samovoljno opustila, da bi lahko živela pri svojih sorodnikih in da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Glede svojih stroškov je predlagal vrsto dokazov, ki bi jih sodišče moralo upoštevati pri razsoji. Sodba o tem nima zadostnih razlogov. Ni zmožen plačevati takšne preživnine, saj porabi mesečno 300,00 EUR za hrano, 100,00 EUR za vitaminske dodatke in 150,00 EUR za gorivo za pot v službo, pri tem pa ima osebni dohodek obremenjen še z drugimi stroški. V postopku ni bil enako obravnavan. Je prava neuka stranka, zato bi moralo sodišče ravnati po 12. členu ZPP. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 8.10.2007. Sodišče bi moralo vse kasnejše dokazne predloge pravdnih strank zavrniti in jih ne bi smelo upoštevati (286. člen ZPP). Toženec k reviziji prilaga dokaze, to je pisni izjavi prič z dne 21. 11. 2008 in 17. 11. 2008. Odgovor nasprotne stranke

4. Tožnica v odgovoru na revizijo prereka navedbe toženca in poudarja, da sta ji nižji sodišči prisodili primerno preživnino. Predlaga, da revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrne.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije .

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, zoženo le na preizkus pravilne uporabe materialnega prava in na omejen preizkus pravilnosti postopka (1. do 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Po uradni dolžnosti pazi revizijsko sodišče le na pravilno uporabo materialnega prava, obstoj morebitnih procesnih kršitev pa preizkusi le ob konkretiziranih očitkih revidenta (371. člen ZPP). Očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bili v tem, da je v prvostopenjski sodbi podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da je toženec prava neuka stranka in bi moralo sodišče ravnati po 12. členu ZPP in da bi moralo sodišče vse dokazne predloge pravdnih strank, ki so bili podani po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, zavrniti, po presoji revizijskega sodišča niso dovolj konkretizirani, da bi bili upoštevni. Toženec namreč ne pojasni, v čem naj bi bila v prvostopenjski sodbi podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, o katerem pravdnem dejanju, ki bi ga lahko opravil, ga sodišče ni poučilo (12. člen ZPP) in kateri so tisti dokazi, ki jih je sodišče izvedlo v nasprotju z določbo 286. člena ZPP.

8. Neutemeljen je revizijski očitek protispisnosti, ki naj bi bila v tem, da je pritožbeno sodišče pritožbene navedbe o lastništvu trisobnega stanovanja v Makedoniji štelo kot pritožbeno novoto, kar je zmotno, saj nasprotuje izvedenim dokazom. M. K. in J. P. sta izpovedali, da „ima tožnica v Makedoniji stanovanje“, kar je posredno potrdila tožnica sama. Tako imenovana „protispisnost“ (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Sodba pritožbenega sodišča ne more biti protispisna, ker je pritožbeno sodišče navedbe o lastništvu stanovanja v nasprotju z izvedenimi dokazi štelo kot pritožbeno novoto. Ocena o pritožbeni novoti (prvi odstavek 337. člena ZPP) temelji na trditvah pravdnih strank (med katerimi ni bilo trditve o lastništvu stanovanja), ne pa na oceni dokazov (izpovedb tožnice in prič). Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank. Dokazi so le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

9. Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč. Revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo (npr. da je tožnica sposobna za delo, da je ozdravela, da se je tožencu zdravstveno stanje poslabšalo, da bi tožnica lahko živela pri svojih sorodnikih), zato ni upoštevalo. Nedovoljene in neupoštevne so tudi vse revizijske trditve, ki so pritožbene (prvi odstavek 337. člena ZPP) in revizijske novote (372. člen ZPP). Pritožbene novote so vsa nova dejstva in novi dokazi, ki jih toženec prvič navaja šele v pritožbi, ne da bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej (npr. da se je tožnica poročila le iz razlogov koristoljubja in pridobitve državljanstva, da je tožencu zamolčala svojo bolezen). Revizijske novote pa predstavlja vse, kar toženec izpostavlja šele v reviziji, medtem ko tega ni navajal v postopku pred nižjima sodiščema (gre npr. za navedbe o tem, da je bila tožnica pred sklenitvijo zakonske zveze administrator in je zaposlitev samovoljno opustila; revizijske novote so tudi k reviziji priloženi dokazi, pisni izjavi prič z dne 21.11.2008 in 17.11.2008). Na tem mestu velja še dodati, da so vsi (navidezni) očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih toženec (pavšalno) uveljavlja v zvezi z zgoraj navedenimi nedovoljenimi navedbami (gre za očitke, da nižji sodišči nista upoštevali standarda obrazloženosti sodb), neupoštevni, saj je njihova resnična vsebina le v kritiki pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

10. Podobno so nedovoljene in zato neupoštevne tudi (obširne) revizijske navedbe o finančni pomoči, ki naj bi jo tožnica prejela od toženčevega očeta in svojih sorodnikov. Dejstvo pomoči toženčevega očeta in tožničine sestre sta nižji sodišči sicer ugotovili, novota pa so vse navedbe o obsegu in višini pomoči. Ob pomanjkanju trditev pravdnih strank (tožnica dejstev v zvezi s tem ni navajala, toženec pa je omenil le „finančno izkoriščanje njegovega očeta“) nižji sodišči dejstev v zvezi z višino in obsegom pomoči nista ugotavljali (prvi odstavek 7. člen ZPP), zato jih tudi ni bilo mogoče upoštevati pri samem odločanju o preživnini.

11. Neutemeljeni so revizijski očitki, ki se nanašajo na obseg toženčevih potreb. Navedbe o toženčevih stroških za vitaminske dodatke in gorivo, ki ga porabi na poti v službo, so novote in zato nedovoljene (372. člen ZPP). Sodbi nižjih sodišč po oceni revizijskega sodišča v tem delu obsegata sicer kratke, a povsem zadostne razloge, da je mogoč njun vsebinski preizkus, zato ni podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je toženca o potrebah zaslišalo, medtem ko je pritožbeno sodišče pri njihovi približni oceni (600,00 EUR mesečno) upoštevalo njegove stroške za oblačila in obutev. Takšna ocena toženčevih potreb je po presoji revizijskega sodišča pravilna. Nižji sodišči pri njej pravilno nista upoštevali toženčevega odplačevanja kreditov (za stanovanje in avto, ki sta ostala tožencu) in plačevanja življenjskega zavarovanja.

12. Nižji sodišči sta tako ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: 44 letna tožnica je zaradi bolezni nesposobna za delo, prijavljena je na zavodu kot iskalka zaposlitve, je brez zaposlitve in se v tej situaciji ne more zaposliti, nima premoženja in nima nepremičnine, ki bi ji dajala sredstva za preživljanje; njeni mesečni stroški znašajo približno 640,00 EUR: 200,00 EUR za stanovanje, 130,00 EUR za elektriko in obratovalne stroške, 200,00 EUR za hrano, 20,00 EUR za toaletne potrebščine, 50,00 EUR za oblačila, 20,00 EUR za obutev, 13,00 EUR za dodatne tablete za osteoporozeo, za limfne drenaže 25,00 EUR na vsakih deset dni; pri preživljanju ji trenutno pomagata oče toženca in njena sestra; prejela je izredno socialno pomoč v enkratnem znesku 250,28 EUR; toženec je strojni tehnik, zaposlen kot kontrolor, njegova povprečna mesečna plača znaša 970,00 EUR, lahko opravlja nadurno delo (največ 30 ur na mesec, pri čemer za eno uro nadurnega dela dobi plačilo od 5,00 do 6,00 EUR), dodatno se izobražuje na Višji strojni šoli; toženec je tudi sam bolan, njegova bolezen je v remisiji, previden pa mora biti pri prehrani; njegovi stroški znašajo približno 600,00 EUR na mesec: živi v prizidku stanovanjske hiše svojih staršev, za hrano porabi 300,00 EUR, za toaletne potrebščine 50,00 EUR, glede stroškov za oblačila in obutev se ni izjasnil. 13. Glede na ugotovljena dejstva, da tožnica nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlena (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR), ni najti podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav tako po oceni revizijskega sodišča ob dejanskih ugotovitvah o tožničinih mesečnih potrebah (640,00 EUR) in zmožnostih (970,00 EUR z možnostjo dodatnega zaslužka) ter potrebah (600,00 EUR) toženca (82. a člen ZZZDR), ni najti podlage za znižanje prisojene preživnine v višini 300,00 EUR. V tem delu zato ni podana zmotna uporaba materialnega prava.

14. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče v tem delu revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

15. Toženčeva revizija pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na določitev preživnine za čas od 1. 8. 2007 do 31. 7. 2008. Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008, kar je izpostavil v pritožbi. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je o teh dejstvih navajala tožnica in predložila dokaze, kar je toženec izpostavil v pritožbi, vendar se nižji sodišči o tem nista opredelili. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.

16. Ker nižji sodišči o teh odločilnih dejstvih nista navedli razlogov, je revizijsko sodišče sodbi v tem delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče se bo moralo v ponovljenem sojenju izreči o prejeti denarni socialni pomoči, nato pa ugotovitve upoštevati pri odločitvi o preživnini v navedenem obdobju.

17. Odločitev o revizijskih stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom istega člena.