Jedro

Revizijsko sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je vprašanje, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vprašanje, pri čemer je lahko z razlogom seznanjen takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa se z njim seznani kasneje vse do zagovora delavca, ki je predviden po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici in ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi med strankama še učinkuje. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna pozvati tožnico nazaj na delo in ji za čas od 18. 10 2005 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, za delovno mesto prodajalka v mesečnem znesku, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi, od tega zneski odvesti vse davke in prispevke in neto znesek izplačati tožnici skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji manjkajočo delovno dobo vpisati v delovno knjižico. V obrazložitvi je navedlo, da je tožena stranka zamudila 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je ta nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved že 26. 9. 2005, ko je bil opravljen pogovor s tožnico, v katerem jo je direktor tožene stranke seznanil z ugotovitvami pregleda blagajniških trakov in ji ponudil, da se zadeva reši s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja. Tožena stranka je namreč kasneje še nadaljevala z zbiranjem dokazov, saj je tožnici očitala kršitev pogodbenih obveznostih z vsemi znaki kaznivega dejanja in rezultati delnega pregleda blagajniških trakov niso zadoščali za obdolžitev, da si je tožnica denar prisvajala in oškodovala toženo stranko. Navaja tudi, da sodišče svojih razlogov za odločitev ni obrazložilo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožena stranka v reviziji smiselno uveljavlja bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane kršitve. Izpodbijano sodbo je mogoče v celoti preizkusiti, vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, svojo odločitev pa je sodišče tudi jasno in razumljivo obrazložilo.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) mora delodajalec podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja pa v 15 dneh, odkar se je izvedelo za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Revizijsko sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je vprašanje, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vprašanje, pri čemer je lahko z razlogom seznanjen takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa se z njim seznani kasneje vse do zagovora delavca, ki je predviden po določbi drugega odstavka 83. člena ZDR (1). Nižji sodišči sta ugotovili, da se je delodajalec s tem razlogom seznanil po razgovoru s tožnico 26. 9. 2005, ko ji je predlagal tudi sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Gre za dejanski zaključek oziroma ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi šele 14. 10. 2005, s čimer je prekoračila prekluzivni rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR.

9. Ker revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj sodbi VS RS VIII Ips 82/2007 z dne 26. 6. 2007, VIII Ips 30/2008 z dne 17. 11. 2009