Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 22. 6. 2018, tožnik pa je nato podal umik tožbe, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa, ki ni pod pritožbo, postopek zaradi umika tožbe ustavilo. V II. točki izreka je naložilo tožeči stranki, da mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 83,83 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka, nastale toženi stranki, skupaj s pritožbenimi stroški in zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov uporabilo načelo uspeha strank v postopku, vendar pa tožena stranka meni, da je treba v navedeni zadevi uporabiti prvi odstavek 158. člena ZPP. Iz sodne prakse izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka) v roku najkasneje 8 dni (Cgp 59/2017). Tudi 29. člen ZDSS-1 določa, da lahko sodišče v sodbi naloži dajatev v 8 dnevnem roku po izpolnitvi. Tožnik je tožbo umaknil prepozno, zato bi moralo sodišče celotne stroške, nastale toženi stranki, naložiti v plačilo tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP. Dne 5. 12. 2017 je tožnik na svoj transakcijski račun prejel navedeni znesek, prav tako je bil takrat seznanjen s plačilno listo za mesec november 2017 in s tem, ko je tožnik šele 31. 5. 2018 umaknil tožbo glede dela zahtevka, ki mu ga je tožena stranka plačala že 5. 12. 2017, pomeni, da je tožbo umaknil prepozno. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa je v zvezi z odmero pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik umaknil tožbo potem, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka tožniku dne 5. 12. 2017 obračunala znesek 308,47 EUR bruto in mu izplača ustrezen neto znesek s pripadajočimi obrestmi iz naslova glavnice, za vtoževano obdobje (tožnik pa je v tožbi vtoževal znesek v bruto višini 1.409,85 EUR, odvod dajatev navedenega zneska in izplačilo ustreznega neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila). Ker je tožena stranka izpolnila le del zahtevka, ki ga je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal, tožnik pa je nato umaknil tožbo v celoti, je sodišče prve stopnje pravilno o pravdnih stroških obeh strank odločalo v skladu z načelom uspeha v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP).

6. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da je upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, zato ker tožnik tožbe ni umaknil v 8 dneh oziroma v 15 dneh od izpolnitve zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 22. 6. 2018, tožnik pa je nato podal umik tožbe, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) niti ZPP. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.

7. Ker ni podan niti s pritožbo uveljavljeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).