Jedro

Glede na naknadno eventuelno kumulacijo bi toženci, da bi zadostili zahtevani procesni skrbnosti, morali pojasniti, ali so tožniki ob tej spremembi tožbe podali tudi oceno vrednosti spremenjenega dela tožbenega zahtevka in če je niso, ali je bila taka ocena sprejeta kasneje na podlagi ustreznih ravnanj tožencev in/ali sodišča. Ker vrhovno sodišče teh okoliščin po uradni dolžnosti ni dolžno raziskovati, toženci pa tega tudi niso pojasnili, se šteje, da vrednost spornega predmeta pri naknadno uveljavljanem podrejenem tožbenem zahtevku ni bila ocenjena.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožniki so dediči po pokojni nečakinji pokojne denacionalizacijske upravičenke, toženci pa dediči po drugi tudi pokojni nečakinji. V zapuščinskem postopku po pokojni L. K. glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja toženci tožnikov niso omenili in so zato le oni dedovali vrnjeno premoženje. Tožniki so vložili dediščinsko tožbo. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju najprej ugotovilo, da so vsi trije tožniki dediči po pokojni L. K., vsak do 1/6 zapuščine (izrek pod I sodbe), nato pa zavrnilo glavni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (izrek pod II sodbe) in ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku za izstavitev takega zemljiškoknjižnega dovolila, kot je vsebinsko glede obeh stanovanj opredeljeno v izreku pod III sodbe. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Toženci v pravočasnem predlogu proti drugostopenjski sodbi opredeljujejo štiri pravna vprašanja in zatrjujejo njihovo pomembnost, ker naj bi izpodbijana odločitev glede treh vprašanj odstopala od sodne prakse višjih sodišč, glede enega vprašanja pa sodne prakse ni.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Glavni in podrejeni tožbeni zahtevek se v tej zadevi vsebinsko razlikujeta glede predmeta, za katerega so tožniki zahtevali izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila: glavni se je nanašal na solastninski delež same parcele 2641 k.o. ..., podrejeni pa na solastninski delež na dveh stanovanjih v zgradbi, ki stoji na tej parceli (le to je bil predmet nacionalizacije in denacionalizacije). Podrejeni tožbeni zahtevek so tožniki na ugovor tožencev uveljavljali naknadno (razlogi na četrti strani prvostopenjske sodbe). Iz predloženih podatkov ne izhaja, ali so ob tej spremembi tožbe ocenili vrednost spremenjenega dela tožbenega zahtevka (podrejenega tožbenega zahtevka). Ker gre za dva nedenarna zahtevka z različnim predmetom, bi to morali storiti ali pa bi izostanku ocene morali pravočasno ugovarjati toženci. Od ocene vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka je namreč odvisna tudi pravica do revizije (drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) , s tem pa tudi pravica do predloga za dopustitev revizije. Če take ocene ni, po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča tudi ni pravice do revizije.

5. Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. Na predlagateljevi strani sta tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva, v konkretnem primeru revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev. Od vlagatelja se torej zahteva zadostna procesna skrbnost (primerjaj II DoR 241/2009, II DoR 63/2010, II DoR 81/2010). Restriktiven pristop pri presoji sodišč v zvezi z uporabo določb o dovoljenosti revizije izhaja tudi iz dosedanje ustavnosodne presoje (npr. Up 1808/08 in druge).

6. Toženci zahtevi za procesno skrbnost pri utemeljevanju pogojev za dovoljenost njihovega predloga niso zadostili. V predlogu so navedli samo, da je vrednost spornega predmeta 35.000 EUR. Ta znesek je naveden tudi v uvodu drugostopenjske sodbe in kaže samo na to, da je bila taka ocena vrednosti spornega predmeta podana že v tožbi. Glede na naknadno eventuelno kumulacijo, torej spremembo tožbe z uveljavljanjem tudi podrejenega tožbenega zahtevka, bi toženci, da bi zadostili zahtevani procesni skrbnosti, morali pojasniti, ali so tožniki ob tej spremembi tožbe podali tudi oceno vrednosti spremenjenega dela tožbenega zahtevka in če je niso, ali je bila taka ocena sprejeta kasneje na podlagi ustreznih ravnanj tožencev in/ali sodišča. Ker vrhovno sodišče teh okoliščin po uradni dolžnosti ni dolžno raziskovati, toženci pa tega tudi niso pojasnili, se šteje, da vrednost spornega predmeta pri naknadno uveljavljanem podrejenem tožbenem zahtevku ni bila ocenjena. To pa ima za posledico nedovoljenost revizije (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS s 16. 12. 1993) in s tem tudi predloga za njeno dopustitev.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo predlog tožencev za dopustitev revizije.