Jedro

Odvetnikov zapis o tem, da naj bi bila odločitev sodišča v posmeh slovenskemu pravosodnemu sistemu nima ničesar skupnega s pravno argumentacijo pritožbe, nedvomno pa predstavlja žalitev sodišča, saj posega v njegovo dostojanstvo in avtoriteto (morebitna „navodila“ stranke nimajo relevantnega vpliva na kaznovanje odvetnika).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je v okviru odločanja o pritožbi tožnice proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2914/2011 z dne 4. 6. 2013, kaznovalo tožničinega pooblaščenca z denarno kaznijo 300 EUR zaradi žalitve sodišča, ker je v pritožbi zapisal, da je odločitev sodišča, da so premoženjske zmožnosti toženca slabše kot tožničine, v posmeh slovenskemu pravosodnemu sistemu.

2. Odvetnik Z. K. je vložil pritožbo proti navedenemu sklepu Višjega sodišča. Stališče pritožnika je, da je sklep nezakonit. Vlagatelj pritožbe je z navedenim zapisom podkrepil argumente svoje pritožbe skladno z navodili svoje stranke. Zato sporni zapis ne predstavlja zaničevanja ali razžalitve sodišča. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja, da naj bi šlo za žalitev prvostopnega sodišča, po svoji vsebini pa zapis tudi ne pomeni žalitve za sodišče. V pritožbenem postopku proti sodbi sodišča prve stopnje je bila tožnica upravičeno kritična do odločitve sodišča o preživnini, saj je sodišče napačno ugotovilo, da so premoženjske razmere toženca celo slabše od tožničinih. Discipliniranje pooblaščencev strank v pravdnem postopku z izrekom denarne kazni ni primeren ukrep v konkretnem primeru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP lahko pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče. Kritiko ravnanja sodišča je namreč treba podati na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Tožničin pooblaščenec je pri oblikovanju pritožbe proti prvostopenjski sodbi nedvomno imel na razpolago veliko nežaljivih argumentov, s katerimi bi lahko utemeljil svoje pritožbeno stališče, da so premoženjske zmožnosti toženca veliko večje od tožničinih. Odvetnikov zapis o tem, da naj bi bila odločitev sodišča v posmeh slovenskemu pravosodnemu sistemu nima ničesar skupnega s pravno argumentacijo pritožbe, nedvomno pa predstavlja žalitev sodišča, saj posega v njegovo dostojanstvo in avtoriteto (morebitna „navodila“ stranke nimajo relevantnega vpliva na kaznovanje odvetnika). Odločitev nižjega sodišča o kaznovanju odvetnika je zato v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.