Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točki I in II izreka spremeni, tako da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek s pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (točka I izreka) predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženke) za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. V točki II izreka je ugodilo predlogu toženke, da se plačilo takse za napoved pritožbe odloži, kar vse je natančneje razvidno iz izreka sklepa v tem delu.
2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi, ki jo je vložila sama, brez pomoči kvalificiranega pooblaščenca, poudarja, da ima podjetje že dalj časa blokiran TRR in se nahaja v težki finančni situaciji. Je plačilno nesposobno. Do plačilne nesposobnosti je prišlo zaradi odpovedi pogodbe o opravljanju prevozov za znanega naročnika, podjetje Žito Ljubljana, na katerega je bila toženka v celoti vezana. Za opravljanje storitev v korist navedenega podjetja je toženka celo nabavila ustrezen vozni park, in sicer s pomočjo leasing kreditov. Ob odpovedi pogodbe s strani tega naročnika je toženka ostala brez dela, z neporavnanimi obveznostmi. Sodišče prosi, da razume njeno situacijo, sklep razveljavi in toženko oprosti plačila sodnih taks.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila storjena nobena procesna kršitev, glede na ugotovljene dejanske okoliščine pa je izpodbijana odločitev materialno pravno zmotna.
6. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Popolna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe po zakonu ni dopustna. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).
7. Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
8. Iz podatkov bilance stanja za leto 2013, ki jo je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da je likvidnost družbe zelo slaba. Likvidnostni koeficient (razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi), ki bi moral znašati vsaj 1, znaša le 0,376, kar pomeni, da je družba (to zatrjuje tudi pritožnica) praktično nelikvidna. Družba nima nobenih dolgoročnih poslovnih terjatev, kratkoročne poslovne terjatve pa so se v primerjavi z letom 2012 znižale z 29.037,00 EUR na 15.192,00 EUR. Iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 pa izhaja, da družba od danih posojil in poslovnih terjatev ni imela praktično nobenih finančnih prihodkov.
9. Slabo je tudi finančno stanje družbe. Družba ima še vedno, tudi na dan izdaje predmetnega sklepa, blokiran TRR, odprt pri Banki Koper d.d.. Prav tako iz bilance stanja za leto 2013 izhaja, da je imela v letu 2013, pa tudi v letu 2012 čisto izgubo poslovnega leta (-38.151,00 EUR oziroma -39.677 EUR). Res je, da iz izkaza poslovnega izida, na ta podatek se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, izhaja čisti poslovni izid (čisti dobiček) obračunskega obdobja v višini 1.606,00 EUR, vendar je v pojasnilih k izkazom navedeno, da ga je družba „porabila“ delno za oblikovanje zakonskih rezerv, delno pa za pokrivanje izgube iz preteklih let. Po bilanci stanja čista izguba v poslovnem letu 2013 še vedno znaša -38.151,00 EUR. V enaki višini je v izkazu poslovnega izida izkazana tudi bilančna izguba. Pri tem ni odveč pripomniti, da so se čisti prihodki od prodaje v letu 2013 glede na leto 2012 drastično znižali, in sicer z 189.154,00 EUR na 35.081,00 EUR, kar izhaja iz izkaza poslovnega izida za leto 2013 v primerjavi z letom 2012. 10. Slabo je tudi premoženjsko stanje družbe. Iz bilance stanja izhaja, da se je delež opredmetenih osnovnih sredstev v primerjavi z letom 2012 znižal. Hitro vnovčljivega premoženja družba nima. Družba nima nobenih zalog, izkazana so sicer denarna sredstva v višini 5.390,00 EUR, a je (edini) TRR družbe (še vedno) blokiran.
11. Glede na takšno celovito presojo finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja družbe (toženke), je po oceni sodišča druge stopnje treba soglašati s pritožnico, da takse za pritožbeni postopek ni sposobna plačati oziroma za plačilo zagotoviti sredstva. To velja tudi za primer, da ji sodišče obveznost plačila sodne takse odloži. 12. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kar je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).