Jedro

Brez izrecnih trditev o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ali določnega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi pa sodišče ni dolžno sodno razvezati pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti, kot zmotno meni revizija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice z dne 16. 4. 2009. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožničine stroške postopka. Ugotovilo je, da nista podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. in 8. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovni razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in razveljavilo izpodbijano sodbo glede ugoditve reparacijskemu zahtevku in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V dokaznem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnica po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki 5 dni v maju 2009 delala pri drugem delodajalcu, kar pa ni bilo upoštevano pri presoji reparacijskega zahtevka. V preostalem se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča in pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Navaja, da sta obe stranki zatrjevali, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, zato bi moral biti uporabljen 118. člen ZDR o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Opozarjala je, da ima tožnica takšne zdravstvene težave, da je zaradi njih ne more zaposliti na ustreznem delovnem mestu – kot voznica reševalnega vozila pa ne more delati. Tožnica je zlorabila zaupanje tožene stranke, poleg tega jo je prijavila inšpekciji za delo. Pogodba o zaposlitvi bi morala prenehati s sodno razvezo, na kar je opozorila v pritožbi, pritožbeno sodišče pa se do tega ni opredelilo in je v obrazložitvi navajajo protispisna dejstva.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Ne drži revizijska trditev, da je tožnica predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v skladu s 118. členom ZDR. V tožbenem zahtevku je zahtevala vrnitev na delo k revidentu, predloga za sodno razvezo pa med postopkom ni dala. Po prvem odstavku 118. členu ZDR mora delavec podati predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Tožnica pa tega ni predlagala, ali zahtevala. Iz njenih navedb tudi ni mogoče sklepati na željo po prenehanju delovnega razmerja na podlagi sodne razveze. To bi bilo sicer v logičnem protislovju z reintegracijskim zahtevkom.

8. Revident protispisno navaja, da je v postopku na prvi in drugi stopnji predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ob možni ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodno razvezo prvič izrecno predlaga v reviziji. V odgovoru na tožbo je le navedel, da bi tožnico zaradi njenih zdravstvenih težav odpustil že prej, če bi zanje vedel, ker tožnica zaradi njih ni primerna za voznico reševalnega vozila. Razpravno načelo pravdnega postopka pomeni, da je stranka nosilec trditvenega bremena in mora zato svoja stališča in predloge primerno in jasno oblikovati z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Brez izrecnih trditev o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ali določnega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi pa sodišče ni dolžno sodno razvezati pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti, kot zmotno meni revizija. Nezaupanje v delavca, ki ga delodajalec izkazuje že s samo (izredno) odpovedjo, ni dovolj za sklepanje o „samodejno“ podanem predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ki je sicer prenehala z nezakonito delodajalčevo odpovedjo.

9. Navedb o bistvenih kršitvah pravdnega postopka zaradi njihove pavšalnosti revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.