Jedro

Nakup poslovnega deleža je povezan z določenimi tveganji, kar velja tudi v konkretnem primeru in ne glede na to, da sta pravdni stranki predhodno že sodelovali. Profesionalna skrbnost kupca ni omejena zgolj na zahtevo po dodatnih pojasnilih oziroma na zavrnitev nakupa, če je bil skrbni pregled dovoljen le v omejenem obsegu, pač pa se kaže tudi v zahtevi po vnosu različnih varovalk v pogodbo, za primer, da se kasneje izkaže, da kupec ni bil seznanjen z vsemi relevantnimi podatki.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Drugo do šesto toženci sami nosijo pritožbene stroške.

III. Tretje do šesto toženci so dolžni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 3.336,82 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

IV. Drugo toženec je dolžan tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 3.336,82 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodno odločbo (I.) prekinjeni postopek nadaljevalo z dediči po pokojnem Z. Ž. (tretje do šesto toženci), (II.) drugo tožencu naložilo, da prvo tožniku plača znesek 116.118,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.4.2009, (III.) tretje do šesto tožencu naložilo, da drugo tožniku nerazdelno plačajo znesek 44.239,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2009, (IV.) drugo toženci naložilo, da drugo tožniku plača znesek 104.605,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.4.2009 ter (V.) tožencem naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke

2. Zoper navedeno sodbo so se iz vseh vseh pritožbenih razlogov pritožili drugo toženec ter s skupno pritožbo tretje do šesto toženci. Predlagali so spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev ter priglasili pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na navedbe v obeh pritožbah odgovorila, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo na pritožbene navedbe vseh tožencev odgovorilo hkrati, glede na to, da sta pritožbi drugo ter tretje do šesto tožencev v bistvenem delu identični. V delu, v katerem toženci uveljavljajo vsak svoje pritožbene razloge, višje sodišče odgovarja na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

6. Pravdni stranki sta 11.4.2007 v obliki notarskega zapisa notarja A. Š. SV 386/07 sklenili Pogodbo o odsvojitvi in prevzemu poslovnih deležev družbe K. d.o.o. (v nadaljevanju: Pogodba). Po sklenitvi Pogodbe oziroma opravljenem skrbnem pregledu so se pojavile neznane obveznosti, ki jih je morala plačati družba K. d.o.o. Vtoževana obveznost temelji na Pogodbi, kjer je določeno, da se drugi obrok kupnine zadrži (med drugim) za morebitne neznane obveznosti, ki bi izhajale iz poslovanja družbe pred pridobitvijo deležev s strani pridobiteljev, in bi se pokazale v dveh letih od dneva sklenitve Pogodbe. Poravnava takih obveznosti je v skladu s Pogodbo pomenila znižanje kupnine (največ do višine drugega obroka; 5. odstavek b. točke 3. člena Pogodbe). Toženci so z unovčevanjem bančnih garancij prišli do plačila drugega obroka kupnine, do katerega pa niso bili upravičeni, zato je sodišče prve stopnje zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve (190. člen OZ) v celoti ugodilo.

7. Za tožence ni sporno, da je bil pred podpisom Pogodbe o prodaji poslovnih deležev opravljen skrbni pregled, sporno pa je, kaj so tožniki na tem pregledu ugotovili in kaj jim je bilo dejansko razkrito oziroma, kaj bi jim moralo biti ter odgovornost strank, ki izvira iz takega pregleda. Ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje primarno izpodbijajo s ponavljanjem dotedanjih navedb, kaj dejansko in pravno predstavlja skrbni pregled in kakšne pravne posledice iz takega pregleda izhajajo za eno in drugo stranko.

8. V točki 6. te obrazložitve je povzeta bistvena vsebina dogovora pravdnih strank, sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ob povsem jasni pogodbeni določbi 5. odstavka b. točke 3. člena pogodbe, vprašanje pravne narave skrbnega pregleda za odločitev ni bistvenega pomena. Pravdni stranki sta se namreč v Pogodbi izrecno dogovorili, da imajo na znižanje kupnine vpliv tožeči stranki neznane oziroma nerazkrite obveznosti. Le-te že pojmovno niso mogle biti predmet skrbnega pregleda. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje (in tega toženci ne izpodbijajo), je bilo takšno pogodbeno določilo vneseno v Pogodbo ravno zaradi dejstva, da tožeči stranki v konkretnem primeru – čeprav sta pravdni stranki tovrstne posle sklepali že večkrat – v nasprotju z dotedanjo prakso ni bilo omogočeno preverjanje, ali dokumentacija, ki jim je bila dana na razpolago, odraža resnično oziroma dejansko stanje. Vnos tega določila v Pogodbo je zahtevala tožeča stranka, tožena stranka pa temu očitno ni nasprotovala. Več od tega tožeča stranka ni mogla storiti niti ni bila dolžna storiti; pritožbene navedbe, da bi v okviru skrbnega ravnanja tožeča stranka lahko zavrnila nakup, če ji je bil skrbni pregled dovoljen le v omejenem obsegu, pa ne izpodbijajo zaključka sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolžni skrbnosti (skrbnosti dobrega strokovnjaka; 2. odstavek 6. člena OZ) zadostila.

9. V konkretnem primeru ne gre za to, da bi bil tožeči stranki skrben pregled onemogočen ali bi ji bil omogočen le v omejenem obsegu, zaradi česar bi lahko zavrnila nakup. Prav tako tudi ne gre za to, da bi tožena stranka ne želela razkriti podatkov, za katere bi tožeča stranka menila, da jih ima pravico vpogledati in bi tak vpogled tudi zahtevala. Bistveno za odločitev je namreč dejstvo, da sta se pravdni stranki s Pogodbo izrecno dogovorili za posledice nerazkritih podatkov. Tožeča stranka je glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem se je skrbni pregled opravljal, z zahtevo po vnosu citiranega pogodbenega določila ravnala s potrebno skrbnostjo, tožena stranka pa je s sklenitvijo Pogodbe prevzela posledice, ki iz nje izhajajo. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dokazno breme nepravilno prevalilo na toženo stranko; dokazno breme v zvezi z obsegom skrbnega pregleda je bilo na toženi stranki. Nenazadnje tožeča stranka niti ni mogla ne zatrjevati ne dokazovati, kateri konkretni podatki / dokumentacija ji niso bili razkriti, saj gre za negativno dejstvo, ki ga ne more dokazovati; ob za toženo stranko strogem pogodbenem določilu pa bi bilo pričakovati, da bo ona tista, ki bo izdelala konkreten in podroben seznam listin, ki jih je tožeči stranki predložila v pregled, saj bi se na ta način lahko razbremenila očitka o nerazkritih podatkih. Tega tožena stranka ni storila, zaradi česar tožbenemu zahtevku ne more uspešno nasprotovati z navedbami, da je bil riziko (ne)skrbnega pregleda na strani tožeče stranke.

10. V dokaznem postopku predložena „check lista“ ne dokazuje, da so bile v njej navedene listine in podatki tožeči stranki dejansko razkriti oziroma, da so se nahajali med dokumentacijo, ki je bila predmet pregleda. Tega seznama ni sestavila tožena stranka, niti ni omenjen v Pogodbi. Tožena stranka kot odsvojiteljica deležev bi – zlasti glede na strogo pogodbeno določilo o posledicah neznanih obveznosti ter ugotovljeno posebnost konkretnega pregleda – morala poskrbeti za seznam dokumentacije, ki je bil predmet skrbnega pregleda (ter hrambo te dokumentacije pri notarju), saj bi zgolj na ta način dokazno breme prevalila na tožečo stranko. Listine, ki so predmet skrbnega pregleda, mora zagotoviti prodajalec kot imetnik poslovnega deleža, zaradi česar je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v sferi tožene stranke izbira, kaj je tožeči stranki dala na vpogled in česa ne.

11. Nakup poslovnega deleža je povezan z določenimi tveganji, kar velja tudi v konkretnem primeru in ne glede na to, da sta pravdni stranki predhodno že sodelovali. Profesionalna skrbnost kupca ni omejena zgolj na zahtevo po dodatnih pojasnilih oziroma na zavrnitev nakupa, če je bil skrbni pregled dovoljen le v omejenem obsegu, pač pa se kaže tudi v zahtevi po vnosu različnih varovalk v pogodbo, za primer, da se kasneje izkaže, da kupec ni bil seznanjen z vsemi relevantnimi podatki. To je tožeča stranka storila, zaradi česar ji ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti, kot to zmotno meni tožena stranka.

12. Višje sodišče v celoti pritrjuje logični obrazložitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, ki se nanaša na deponiranje oziroma hrambo dokumentacije pri notarju. Zgolj trditev tožene stranke, da je bila dokumentacija dostavljena notarju Š., ne more zadoščati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj ni verjelo izpovedi priče M. P., ki je povedal, da je vso dokumentacijo, ki je bila predmet pregleda, ob podpisu pogodbe osebno odnesel v pisarno notarja Š. in jo tam pustil. Iz dopisa notarja B. H., prevzemnika notarske pisarne notarja A. Š., namreč jasno izhaja, da niti iz spisa SV 382-386/07 niti iz vpisnika ne izhaja, da bi bile pri notarju Š. deponirane kakršnekoli listine v zvezi s predmetno zadevo. Ni verjetno, da bi bile listine dane notarju v hrambo, pa o tem notar ne bi imel nobenega podatka. Pričevanje P. ne more izpodbiti notarjevega pisnega potrdila, tudi sicer pa ni pojasnjeno, komu konkretno naj bi bile listine v notarski pisarni izročene.

13. V zvezi s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na vsako posamezno ugotovljeno obveznost posebej, se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti pridružuje jasni, pregledni in analitični obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki ji ni kaj dodati. Sodišče prve stopnje je za vsako obveznost posebej podrobno utemeljilo, na podlagi česa je zaključilo, da tožena stranka ni razkrila podatkov o obstoju obveznosti, zaradi česar je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP povsem neutemeljen. Razlogi sodbe so tudi v tem delu izčrpni, jasni in skladni, pritožba pa z iz konteksta celotne obrazložitve iztrganimi posameznimi navedbami ustvarja navidezno neobrazloženost, ki je v resnici ni.

14. Ker pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dosežke Z. Ž. v ničemer niso relevantne za odločitev, se višje sodišče do teh navedb ne opredeljuje. Konkretno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženci s pritožbo niso uspeli, sami nosijo pritožbene stroške, dolžni pa so tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.