Jedro

V obravnavani zadevi na aktivni strani nastopata dve tožnici, ki sta navadni materialni sospornici. Pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani imamo toliko pravnih razmerij, kot je subjektov na upniški strani. Drugi toženki je bilo naloženo plačilo 116.118,57 EUR prvi tožnici in plačilo 104.605,65 EUR drugi tožnici. V sodni praksi je zavzeto stališče, da seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Nobeden od njiju pa ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Druga toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Prva tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, drugi toženki naložilo vračilo drugega obroka kupnine za prevzete poslovne deleže, in sicer prvi tožnici v znesku 116.118,57 EUR in drugi tožnici v znesku 104.605,65 EUR (II. in IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Druga toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na drugo toženko. Podrejeno predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša revizijske stroške.

4. Revizija je bila vročena tožnicama in preostalim tožencem. Nanjo je odgovorila prva tožnica, ki predlaga njeno zavrnitev in priglaša revizijske stroške.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 367.a členom ZPP).

7. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Zakon sicer ne določa, da to velja tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako obravnavati, je v sodni praksi ustaljeno stališče, da pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v zvezi s pasivnim sosporništvom velja tudi za aktivno sosporništvo.

8. V obravnavani zadevi na aktivni strani nastopata dve tožnici, ki sta navadni materialni sospornici. Pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani imamo toliko pravnih razmerij, kot je subjektov na upniški strani. Drugi toženki je bilo naloženo plačilo 116.118,57 EUR prvi tožnici in plačilo 104.605,65 EUR drugi tožnici. V sodni praksi je zavzeto stališče, da seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov.(2) Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Nobeden od njiju pa ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP.

9. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Nasprotno, njen predlog za dopustitev revizije, ki ga je v isti zadevi vložila zoper sodbo sodišča druge stopnje, je bil zavrnjen s sklepom Vrhovnega sodišča III DoR 109/2016 z dne 23. 12. 2016. 10. Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP) (I. točka izreka).

11. Toženka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) (II. točka izreka). Odgovor na revizijo, ki ga je vložila prva tožnica, pa glede na to, da se tiče vsebine revizije in ni problematiziral njene dovoljenosti, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da tudi prva tožnica trpi lastne revizijske stroške (III. točka izreka).

(1) Po podatkih AJPES izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2013/45958 z dne 07.11.2013, ki je postal pravnomočen dne 26.11.2013. (2) Prim. M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, št. 71/2015, str. 13-14. Prim. tudi odločbe VS RS: II Ips 811/2009 z dne 25. 4. 2013, II Ips 319/2014 z dne 19. 5. 2016, II Ips 91/2015 z dne 2. 6. 2016 in II Ips 99/2015 z dne 15. 9. 2016.