Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ker revident ni opredelil pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve pa tudi ni mogoče preizkusiti zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.

Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da bi Vrhovno sodišče lahko presojalo, ali gre za zelo hude posledice, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso navesti razloge, zaradi katerih izpodbijana odločitev zanj pomeni zelo hude posledice ter to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogoma iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 351-330/2011-5 z dne 17. 3. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35108-82/2011-5 MŠ z dne 17. 6. 2011. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrgel njegov predlog za obnovo postopkov, končanih z gradbenim dovoljenjem, št. 351-142/2005-18 z dne 2. 11. 2006, in odločbo o podaljšanju njegove veljavnosti, št. 351-2809/2008-5 z dne 4. 11. 2008. Glede gradbenega dovoljenja je bil revidentov predlog zavržen kot prepozen, glede odločbe o podaljšanju njegove veljavnosti pa, ker ga je vložila neupravičena oseba.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6. Revident glede dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1 navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ter da o pravnem vprašanju, bistvenem za odločitev, v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti.

7. S povzemanjem zakonskega besedila določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident ni izkazal dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1. Skladno s trditvenim in dokaznim bremenom (4. in 5. točka te obrazložitve) mora namreč revident natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Tega pa revident ni storil. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev), tudi ni mogoča presoja dovoljenosti revizije zaradi zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje (prim. X Ips 442/2010, Sklep X Ips 284/2010, X Ips 473/2011 in dr.). Poleg tega v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse sodišča prve stopnje revident ni niti navedel opravilnih številk zadev sodišča prve stopnje, ki naj bi izkazovale neenotnost prakse, niti ni priložil njihovih kopij. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident namreč ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

9. Revident le na splošno navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker omogoča gradnjo na parcelni meji (manj kot en meter od parcelne meje) in ker gre za sedem metrov visoko gradnjo, ki bo osenčila njegov celoten vrt. 10. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da bi Vrhovno sodišče lahko presojalo, ali gre za zelo hude posledice, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010, X Ips 72/2012), navesti razloge, zaradi katerih izpodbijana odločitev zanj pomeni zelo hude posledic ter to tudi izkazati. Glede na pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu pa revident tega ni izkazal z navedbami o oddaljenosti od parcelne meje, višini gradnje in pričakovanem osenčenju vrta, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 11. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjenosti nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.