Jedro

Obresti - tudi zamudne - so postranska terjatev, ki je od narave spora odvisna le v omejenem obsegu (na primer glede nastanka zapadlosti terjatve). Zato ni mogoča razlaga, da je samostojna revizija zoper pravnomočni izrek o obrestih dovoljena le zato, ker je v ozadju spor o preživljanju.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora plačevati mladoletnima tožnicama od 1.9.1998 do 14.2.2003 vsaki po 14.000 SIT mesečne preživnine, z usklajeno preživnino z gibanjem življenjskih stroškov po sklepih Vlade RS, pri čemer mora do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke plačati v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za obdobje od 15.12.2003 do 30.8.2004 je toženki naložilo, da mora tožnicama plačati preživnino v znesku 25.000 SIT mesečno za vsako ob upoštevanju enake uskladitve in enakih zamudnih obresti kot za obdobje od 1.9.1998 do 14.12.2003. Za čas od 1.9.2004 dalje pa je toženki naloženo, da mora za preživljanje mladoletne K. H. plačevati 35.000 SIT mesečne preživnine, za preživljanje D. H. pa po 25.000 SIT mesečne preživnine, pri čemer mora do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je datum 14.12.2003 nadomestilo z datumom 31.8.2003 (točka 1 sodbe sodišča prve stopnje), datum 15.12.2003 pa z datumom 1.9.2003 (točka 2 sodbe sodišča prve stopnje). V ostalem delu je zavrnilo pritožbo tožeče stranke, pritožbo tožene stranke pa v celoti in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila revizijo v delu, s katerim ni bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih preživninskih obrokov od 15. dne v posameznem mesecu dalje do plačila. Preživnina zapade v plačilo vsak mesec do 15. dne in bi jo morala toženka plačevati sproti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila. Čeprav je za preživnino od 1.9.1998 dalje že vložena tožba, toženka ne sme biti obogatena za izmikanje plačevanju preživnine, saj bi brezobrestno vsa leta obračala sredstva, ki bi jih morala sproti nameniti za preživnino. V tem obsegu revizija uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti tudi glede obrestnega zahtevka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. V premoženjskih sporih njeno dovoljenost limitira vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (drugi odstavek 367. člena ZPP), pri čemer se ta vrednost ugotavlja ob pogojih in na način, predviden v določbah 39. do 45. člena ZPP. V sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena, je revizija vselej dovoljena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

V obravnavanem sporu o preživljanju pa je revizija vložena le proti odločitvi o začetku teka zamudnih obrestmi od neplačanih zneskov (še pred pravnomočnostjo sodbe) zapadle mesečne preživnine. Revizijo proti obrestnemu delu izreka pravnomočne sodbe je zato treba šteti kot izpodbijanje odločitve o postranski terjatvi. Te pa se že načeloma - čeprav z navedbo v okviru 39. člena ZPP (ugotovitev vrednosti spornega predmeta) - pri odločanju o dovoljenosti revizije ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Obresti - tudi zamudne - so postranska terjatev, ki je od narave spora odvisna le v omejenem obsegu (na primer glede nastanka zapadlosti terjatve). Zato ni mogoča razlaga, da je samostojna revizija zoper pravnomočni izrek o obrestih dovoljena le zato, ker je v ozadju spor o preživljanju. Če bi namreč bile uveljavljane kot glavni zahtevek, bi se dovoljenost revizije presojala le po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP. V tem primeru bi namreč ne šlo za spor o preživljanju, temveč za spor o tem, katere in kakšne obresti bi upniku pripadale od že določene glavnice.

Revizijsko sodišče je po povedanem ocenilo, da revizija ni dovoljena in jo je po določbi 377. člena ZPP zavrglo.