Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe 88. člena ZDen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe 88. člena Zakona o denacionalizaciji.

Obrazložitev

1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba prve stopnje. Z njo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je nična kupoprodajna pogodba med tožencem in A. A. z dne 18. 2. 2000 in da ni veljavna vknjižba lastninske pravice na posameznem delu št. 901 v stavbi 494, k.o. ... na ime toženca; nadalje je odredilo, da se pri tej nepremičnini dovoli izbris vknjižbe lastninske pravice na ime toženca in tožencu naložilo izpraznitev poslovnega prostora v izmeri 39 m2 z zunanjim WC na naslovu ... Trdi, da je prepoved po 88. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) veljala le za posle zavezancev za vračilo premoženja v postopkih denacionalizacije, kar je bila v konkretnem primeru MOL. A. A. je bila vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ter edina dedinja po upravičencu J. J. Če je bil prostor predmet denacionalizacije, je njena zahteva za denacionalizacijo obsegala tudi ta prostor. A. A. je kvečjemu razpolagala s tujo stvarjo. Povsem nelogično in pojmovno nemogoče je, da bi lahko sama vlagateljica zahteve za denacionalizacijo in dedinja tega premoženja z razpolaganjem s tem istim premoženjem škodila svojemu zahtevku v denacionalizacijskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta se temu pravnemu nesmislu izognili tako, da sta – v nasprotju s sodno prakso – šteli za pasivno legitimiranega zgolj kupca nepremičnine. Po tej logiki bi A. A. lahko vložila ničnostno tožbo zoper toženca za zavarovanje svojega zahtevka v postopku denacionalizacije. Sodišči sta torej njenim pravnim naslednikom (stranski intervenient je njen nečak) priznali pravice, ki presegajo celo pravice same vlagateljice. V sodni praksi ni zaslediti primera, da bi pogodbo kot prodajalec sklenil subjekt, ki ni denacionalizacijski zavezanec za vračilo v naravi, kar je glede na namen 88. člena ZDen logično in pričakovano. Sodišči prve in druge stopnje sta torej to določilo uporabili nepravilno in nezakonito, Vrhovno sodišče pa se s tako situacijo še ni ukvarjalo. Predlagatelj nadalje odpira tudi vprašanje, katere nepremičnine so ostale neolastninjene do uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in trdi, da prostor ni bil nacionaliziran in je del iz nacionalizacije izvzetega stanovanja. Izpostavlja tudi vprašanje pravnega interesa za ničnostno tožbo.

2. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, kot ga je oblikovalo v izreku tega sklepa.