Jedro

Tožena stranka ni spremenila akta o organizaciji in sistemizaciji delovnim mest z namenom znižanja plač, ampak da bi delavci v istem oddelku lahko opravljali širši krog nalog, da bi se lahko medsebojno nadomeščali in se v ta namen tudi dodatno usposobili. Na podlagi takšne spremembe je tožnici utemeljeno podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga), ki pa je tožnica ni sprejela, tako da ji je delovno razmerje prenehalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je 11. 5. 2010 podal delodajalec R. d.o.o., da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za obdobje od prenehanja zaposlitve obračunati bruto plačo, zanjo plačati davke in prispevke, tožnici izplačati neto plačo in ji za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje v delovno knjižico vpisati delovno dobo ter ji povrniti stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, v 8 dneh. Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožila tožeča stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka, podredno pa jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka odpoved podala po izteku šestmesečnega roka iz šestega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami). Ugotovitve, da je odpoved pogodbe pravočasna, sodišče ni obrazložilo. Tožena stranka je že v oktobru 2009 ugotavljala, da se je obseg dela zmanjšal, upravni odbor se je že tedaj odločil za zmanjšanje števila zaposlenih za enega v oddelku projektnega financiranja. Odpoved dne 11. 5. 2010 je prepozna in zato nezakonita. Sodišče, čeprav navaja, da je v celoti sledilo izpovedi priče K.G., ni upoštevalo, da je tožena stranka organizacijo in sistemizacijo spremenila le navidezno. V resnici so zaposleni opravljali enaka dela kot pred reorganizacijo. Po izjavi direktorja je bila sprememba sistemizacije potrebna, ker nekateri delavci niso podpisali pogodb o zaposlitvi z nižjo plačo. Sodišče direktorjevih izjav ni pravilno ovrednotilo in ni upoštevalo pravega namena ukrepov delodajalca. Navidezna sprememba sistemizacije ne more biti resen in utemeljen razlog za odpoved in takšna odločitev tudi ni poslovna odločitev v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Iz predloženih elektronskih sporočil nekaterih sodelavcev izhaja, da se tudi nazivi delovnih mest niso spremenili, čeprav v jeseni 2010 delovnih mest po prejšnji sistemizaciji ne bi smelo več biti. Iz sporočila z dne 21. 2. 2011 izhaja, da delavko I.Š. nadomeščata dve delavki, kar pomeni, da S.K. ni sama opravljala nalog plačilnega prometa, kot bi jih morala po novi sistemizaciji. Sodišče se ni opredelilo do listinske dokumentacije, s katero se dokazuje, da v sistemizaciji ni prišlo do sprememb. Opredelilo se ni do izpovedi priče K.G., da so bile v računovodstvu zaposlene tri delavke, ki so pred in po reorganizaciji opravljale enaka dela. Delavki J.Z. in D.K. v juliju 2010, kljub temu, da sta imeli v pogodbi o zaposlitvi navedeno, da opravljata delo „risk managementa“ tega nista opravljali. Zaslišani priči, delavki I.Š. in J.Z. nista potrdili sprememb v sistemizaciji. Tudi pred sprejemom nove sistemizacije so se delavci med seboj nadomeščali. Opozarja na sodno prakso, po kateri sama sprememba ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka nepotrebnosti dela tožnice ni dokazala, tudi po odpovedi pogodbe je delo zanjo še vedno obstajalo in je izpad nadomeščala s študentskim delom. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in navaja, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker je bil dne 22. 4. 2010 pri toženi stranki sprejet Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ..., s katerim so bili v organizacijski enoti zaledje ukinjeni oddelki, funkcije pa je prevzel nov oddelek podpora. Oblikovana so bila nova delovna mesta, med njimi tudi delovno mesto samostojni referent, za katero je tožena stranka tožnici ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Odpoved je bila podana manj kot mesec dni po sprejemu omenjenega pravilnika, šele na tej podlagi je tožena stranka ugotovila utemeljen poslovni razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede pravočasnosti odpovedi se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 211/2007 z dne 6. 10. 2008. Reorganizacija pri toženi stranki ni bila le navidezna in je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev oprlo na listinske dokaze ter na izpovedi prič. Opredelitev delovnega mesta in njegovega naziva je obvezna vsebina pogodbe o zaposlitvi, zaradi spremembe navedenega ZDR zahteva sklenitev nove pogodbe. Motivi tožene stranke za racionalizacijo poslovanja ne vplivajo na zakonitost odpovedi. Sklicuje se na izpoved direktorja, da je bil tožnici ob podpisu osnutka pogodbe o zaposlitvi pripravljen zagotoviti, da se ji plača ne bo spreminjala najmanj eno leto. Želel je, da se zaposlitev pri toženi stranki ohrani. Opisi delovnih mest so bili po novi sistemizaciji bistveno širši, poleg tega je bilo predvideno, da se delavci, ki delajo na istem oddelku, usposobijo za medsebojno nadomeščanje. O tem se je sodišče prepričalo na podlagi izjav ter z zaslišanjem prič J.Z., I.Š. in izjave D.K.. V sodnih odločbah, na katere se tožnica sklicuje, je obravnavano drugačno dejansko stanje. Gre za primer, ko je bilo že pred sprejetjem splošnega akta znano, da delo določenega delavca ni potrebno. Višje delovno in socialno sodišče je že zavzelo stališče, da do dejanske spremembe delovnega procesa in delovnih mest lahko pride tudi brez spremembe obstoječega ali sprejema novega akta o sistemizaciji. Tožena stranka vztraja, da je s sprejetjem novega pravilnika o organizaciji in sistemizaciji tožničino delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 11. 2007 postalo nepotrebno. Pojasnila je, zakaj je tudi po sprejemu pravilnika še vedno prihajalo do uporabe starih nazivov delovnih mest pri elektronski komunikaciji. Dejstvo, da se sodišče prve stopnje do tožničinih navedb s tem v zvezi ni opredelilo pomeni, da jih ni štelo za pravno pomembna in to ne more vplivati na pravilnost sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka se pritožuje zoper sodbo v celoti, čeprav zoper odločitev, da tožena stranka sama nosi stroške postopka nima pravnega interesa in bi bilo pritožbo potrebno v tem delu zavreči, kot določata 343. oz. 352. člen ZPP. Ker iz razlogov pritožbe ne izhaja, da se tožnica pritožuje zoper takšno odločitev, je sodišče druge stopnje, kot določa prvi odstavek 350. člena ZPP, sodbo preizkusilo v delu, v katerem tožnica ni zmagala v sporu. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, niti kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

Delodajalec po drugem odstavku 81. člena ZDR lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Zakon dopušča možnost odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga tudi s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec ugotovi, da je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali ga je mogoče prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe, kot določa prvi odstavek 90. člena v zvezi s tretjim odstavkom 88. člena ZDR.

Neutemeljena je pritožba, da je delodajalec zamudil rok za podajo odpovedi, ki je po šestem odstavku 88. člena ZDR 6 mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Priprave na organizacijske spremembe so se pri delodajalcu res začele že oktobra 2009, kar izhaja iz zapisnika sestanka kolektiva z dne 7. 10. 2009 (priloga B18), ko je upravni odbor seznanil zaposlene z uvedbo novega načina nagrajevanja. Anekse k pogodbam o zaposlitvi naj bi po obvestilu podpisali do konca leta 2009, vendar se to očitno ni zgodilo, ker je direktor B.B. zaposlene seznanil s predvidenim sprejemom novega pravilnika o delovnih razmerjih in novega pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s pisnim obvestilom z dne 5. 1. 2010 (priloga B20). S tem v zvezi je bil dne 17. 3. 2010 sklican sestanek kolektiva, na katerega je bila vabljena tudi tožnica (priloga B23). Bistveno je, da sta direktorja B.B. in J.D. zaposlene seznanila s predlogom nove organizacije z dopisom z dne 13. 4. 2010 (priloga B25) in jih obenem obvestila, da je izvirnik obvestila na oglasni deski. Upravni odbor družbe je zaposlenim poslal predlog splošnega akta – Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z namenom seznanitve, kot določa 4. odstavek 8. člena ZDR in kot je predpisano v 85. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 s spremembami). Tožnica ne trdi in o tem tudi ni dokazov, da bi kdorkoli od zaposlenih k predlogu organizacijske sheme in Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest posredoval pripombe. Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je upravni odbor družbe sprejel 22. 4. 2010, ta organizacijski akt je bil podlaga za pripravo predlogov novih pogodb o zaposlitvi, kar je dolžnost delodajalca po 2. odstavku 47. člena v zvezi s 3. alinejo 1. odstavka 29. člena ZDR. Tožnici je delodajalec 5. 5. 2010 vročil osnutek pogodbe o zaposlitvi v skladu s sprejeto novo sistemizacijo. Tožnica ni trdila niti dokazala, da je k osnutku pogodbe podala kakršnekoli pripombe. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno iz organizacijskega razloga zaradi spremembe sistemizacije in s tem opisov delovnih mest, je bila podana 11. 5. 2010 in istega dne (kot izhaja iz potrdila o vročitvi - priloga B7) vročena tožnici. Odpoved je bila vročena pravilno in pravočasno.

Neutemeljene so trditve tožnice, da ni obstajal utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 28. 11. 2007. V navedeni pogodbi je v 31. členu določeno, da ima delodajalec pravico delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponuditi sklenitev nove pogodbe med ostalim tudi, če se zaradi sprejetja novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest pri delodajalcu ali spremembe obstoječega spremeni naziv delovnega mesta, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, delokrog tega delovnega mesta ali njegovo vrednotenje. Delodajalec je tožnici poslal obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 20. 4. 2010, kot nalaga 4. odstavek 83. člena ZDR. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni delodajalčevo zlorabo in da pravi razlog ni v spremembi organizacije dela. S primerjavo prej veljavnega akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 15. 2. 2005 z novo sprejetim pravilnikom, ki velja od 23. 4. 2010, je mogoče ugotoviti, da sta bila opisa delovnih mest „referent spremljave poslovanja“ in „referent podpore poslovanju“ združena v enoten opis delovnega mesta „samostojni referent“, za katerega se zahtevajo enaki pogoji in sicer V. stopnja izobrazbe smeri ekonomski tehnik, enaki so pogoji glede delovnih izkušenj, vsebina dela pa pomeni združitev opisov delovnih nalog obeh prejšnjih delovnih mest. Direktor tožene stranke J.D. je povedal, da novo sprejeta sistemizacija ne pomeni bistveno povečanega obsega dela. Večina delavcev je ponujene nove pogodbe o zaposlitvi podpisala. Izpovedal je tudi, da so se s tožnico posebej pogovarjali, da ostane v delovnem razmerju in podpiše predloženo pogodbo. Glede tožničinih trditev, da se dejansko organizacija ni spremenila, kar je dokazovala s predložitvijo elektronskih sporočil z dne 2. 9. 2010 in 2. 11. 2010 (priloga A9 – A9/2) je A.Š., informatik pri toženi stranki, v pisni izjavi pojasnil, da je pričel spreminjati nastavitve (lokacijske in nazivne) uporabnikov in s tem podpisov od 14. 1. 2011 (priloga B26). Zato je razumljivo, da so se v elektronskih sporočilih pred tem datumom navajali stari nazivi delovnih mest. Da je prišlo do sprememb v organizaciji izhaja iz izjav J.Z. (priloga B14), D.K. (priloga B15) in I.Š. (priloga B16). J.Z. in D.K. sta skladno izjavili, da sta se spomladi leta 2010 pričeli uvajati v novo delo na področju kontrole. Namen je bil, da bi lahko nadomeščali K.G., ki je tudi delala v oddelku kontrole. Po reorganizaciji naj bi se delavci posameznega oddelka usposobili za opravljanje vseh nalog oddelka in za medsebojno nadomeščanje (izpoved I.Š. in J.Z. na naroku 20. 5. 2011). Gantarjeva je izpovedala, da delo, ki ga je prej opravljala tožnica, opravljata dve zaposleni delavki, dodatno so zaposlili študentko, ki pa opravlja le delo pri arhiviranju, skeniranju in fotokopiranju. Opazila je, da sta omenjeni delavki delno opravljali tudi delo plačilnega prometa, kar se ujema z zadolžitvami tožnice po novi pogodbi o zaposlitvi. Nedvomno pri spremembah v organizaciji poslovanja prihaja do določenih težav, to pa ne pomeni, da delodajalec ni imel utemeljenega razloga (o tem sta povsem jasno izpovedala oba direktorja) da organizacijo dela spremeni, določi novo sistemizacijo delovnih mest in v posledici zaposlenim ponudi sklenitev novih pogodb o zaposlitvi.

Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 82/2007 z dne 26. 6. 2007 ter na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 27/2007 z dne 18. 10. 2007. Že sama ugotavlja, da sprememba in sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Toliko bolj pa je sprememba sistemizacije lahko razlog, če pomeni prilagoditev poslovnega procesa ekonomskim in organizacijskim zahtevam, če se v posledici spremembe splošnega akta spremenijo opisi in vsebina delovnih mest in je zato potrebno delavcem ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in jih v nadaljevanju tudi dodatno usposabljati za opravljanje dela v širšem obsegu, kar jasno izhaja iz izjav in izpovedi zaslišanih prič. Razlog spremembam v organizaciji in sistemizaciji po navedenih izpovedih ni bilo znižanje plač, pač pa je bil namen nove sistemizacije zmožnost delavcev v istem oddelku, da opravljajo širši krog nalog, se medsebojno nadomeščajo in se v ta namen tudi ustrezno usposobijo.

Delodajalec je, po prepričanju sodišča druge stopnje, utemeljeno, kot posledico organizacijskih sprememb, tožnici redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji po zakonitem postopku ponudil sklenitev nove pogodbe, kar pa je tožnica odklonila. Tožbeni zahtevek, da se odpoved pogodbe kot nezakonita razveljavi ter zahtevek za vrnitev na delo, obračun in izplačilo plače je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo in sklenilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

Posledica zavrnitve pritožbe je sklep sodišča druge stopnje, sprejet na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, da tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.