Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je potrdilo prvostopno sodbo, s katero je sodišče naložilo toženi stranki plačilo razlike dodatka za dvojezičnost med izplačanim dodatkom 3% in 6% za čas od 1. 8. 2008 do 1. 9. 2011. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se za delovno mesto režiserja – dramaturga kot pogoj za opravljanje dela zahteva aktivno znanje italijanskega jezika, ki v spornem obdobju ni bil pogoj za opravljanje dela, ampak le želeno funkcionalno znanje. Ker je iz predloženih listin jasno, da tožnik svojega dela v italijanskem programu ni mogel opravljati brez znanja italijanskega jezika, je bilo to znanje dejansko pogoj za opravljanje tožnikovega dela tudi v spornem obdobju.

2. Sodišče druge stopnje je kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe, da je delodajalec tisti, ki za posamezna delovna mesta določi, ali se znanje jezika narodne skupnosti določi kot pogoj za opravljanje dela na določenem delovnem mestu.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da gre za pravno vprašanje, glede katerega prakse Vrhovnega sodišča še ni, deloma pa gre tudi za vprašanje, glede katerega sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča ni enotna in je Vrhovno sodišče že dopustilo revizijo (VIII DoR 99/2011 in VIII DoR 13/2012). Po določbah 23. člena in 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem pripada dodatek za dvojezičnost, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela. V skladu z določbo 17. člena Zakona o javnih uslužbencih se za delovna mesta, ki morajo na podlagi zakona kot uradni jezik uporabljati tudi jezik narodne skupnosti, kot pogoj določi tudi znanje tega jezika. Tožena stranka je ob prevedbi v avgustu 2008 presodila, da ji za delovno mesto tožnika takega pogoja ni potrebno določiti. Vprašanje je, na podlagi česa se ugotavlja, ali je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela: ali na podlagi delodajalčevih zahtev za posamezno delovno mesto, ali na podlagi dejanskih okoliščin opravljanja dela. V primeru tožnika gre za delovno mesto, za katerega zakon ne določa, da se mora pri njem kot uradni jezik uporabljati tudi jezik narodne skupnosti. Ne more biti dopuščeno, da se ugotavlja, ali se jezik narodne skupnosti pri opravljanju dela dejansko uporablja, ampak je potrebno presoditi, ali je bil delodajalec v skladu z določbami ZJU za določeno delovno mesto dolžan kot pogoj določiti znanje jezika narodne skupnosti.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog za dopustitev revizije izpolnjuje pogoje za dopustitev revizije. Gre za pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer ali je delavec upravičen do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.