Jedro

Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.

Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca, št. 9854099 z dne 26. 6. 2013, s katero je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je izvedenka specialistka psihiatrinja pred podajo mnenja posvetovala s psihiatri, ki so tožnika predhodno zdravili. Zato se poraja dvom v nepristranskost podanega mnenja in je s tem podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Poleg tega ni bil niti pregledan s strani izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev (na katere je revizijsko sodišče vezano – tretji odstavek 370. člena ZPP) izhaja, da je bil postopek pri tožencu uveden na predlog osebne zdravnice tožnika. Invalidska komisija I. stopnje je podala dne 16. 10. 2012 mnenje, da je pri tožniku od 16. 10. 2012 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. V revizijskem postopku je invalidska komisija II. stopnje 16. 1. 2013 menila, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato je toženec z odločbo z dne 7. 2. 2013 zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil. Zaradi pritožbe tožnikovega delodajalca zoper odločbo o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja, je delazmožnost tožnika ponovno ugotavljala invalidska komisija II. stopnje. V mnenju, podanem 11. 6. 2013, je ugotovila, da je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati svojega poklica in tudi nima več preostale delovne zmožnosti. Posledično je toženec z izpodbijano odločbo odpravil odločbo z dne 7. 2. 2013 in razvrstil tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter mu priznal pravico do invalidske pokojnine.

8. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve tožnikovega zdravstvenega stanja in delazmožnosti na njegov izrecni predlog, da se imenuje izvedenca izven območja Ljubljane, določilo izvedenski organ A., v sestavi specialistke psihiatrinje in specialistke medicine dela, prometa in športa. Izvedenki sta pri izdelavi mnenja upoštevali podatke iz celotne zdravstvene dokumentacije in opravili tudi osebni pregled tožnika. Zato ne drži revizijska navedba, da ni bil osebno pregledan s strani izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa in naj bi bila posledično podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Ker je tožnik podal pripombe na izvedensko mnenje, je sodišče prve stopnje obe izvedenki tudi zaslišalo na naroku, ki se ga tožnik in njegov pooblaščenec nista udeležila.

9. Tožnik v reviziji očita pristranskost izvedenke psihiatrinje pri izdelavi izvedenskega mnenja, ker naj bi se po prepričanju tožnika pred izdelavo mnenja posvetovala s psihiatri, ki so tožnika predhodno že obravnavali. Zato naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.

10. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana samo v primerih, ko je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. Navedena določba se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.

11. Tožnik v uvodu revizije navaja, da jo vlaga tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju uveljavljenega revizijskega razloga ne obrazloži. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva samo formalno zatrjevanje zmotne uporabe materialnega prava, ki ni vsebinsko konkretizirano in obrazloženo, ne zadošča za revizijski preizkus.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.