Jedro

ZSZ je v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka in mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 1.507,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala sklenitev aneksa k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča ter plačilo 254.776,50 EUR iz naslova neplačane cene in stroškov priprave ter opremljanja stavbnega zemljišča .

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, in sicer za znesek

200.293,78 EUR, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo . Zaključilo je, da je sklenitev aneksa k pogodbi nepotrebna, saj je aneks namenjen le določitvi končne cene stavbnega zemljišča s pripadajočimi stroški, ki jo je lahko izračunalo samo s pomočjo izvedencev gradbene in ekonomske stroke po kriterijih, določenih v takrat veljavnem zakonu in občinskih aktih.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožeče in tožene stranke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožena stranka je z revizijo izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje. Uveljavljala je zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V zvezi z zatrjevano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz podatkov spisa (vročilnice na list. št. 295) izhaja, da je bilo izvedensko mnenje izvedenca J. M. po določbah 142. člena takrat veljavnega ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999) toženi stranki pravilno vročeno s fikcijo osebne vročitve, in sicer dne 8. 5. 2008. Na enak način ji je bilo dne 11. 9. 2008 vročeno tudi obvestilo o preložitvi naroka za glavno obravnavo z 11. na 13. uro (vročilnica na list. št. 302). Kdaj se naslovnik s pošiljko dejansko seznani, na pravilnost vročitve s fikcijo ne vpliva. Revidentka takšnemu načinu vročitve tudi ni ugovarjala. Iz uradnega zaznamka z dne 23. 10. 2008 (list. št. 303) izhaja, da je revidentka tega dne ob 11. uri prevzela izvedensko mnenje ter izvedela, da je narok prestavljen na 13. uro. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 23. 10. 2008 sicer res izhaja, da se je narok začel ob 11. uri. Ker pa se je končal ob 13.30 uri in se na njem niso izvajali dokazi, ki bi ga toliko podaljšali, je prišlo pri pisanju zapisnika do očitne pisne pomote pri zapisu ure začetka naroka.

8. Obveznost plačila cene zemljišča in sorazmernega dela stroškov za pripravo ter opremljanje stavbnega zemljišča je bila določena v 49. členu takrat veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/1984; v nadaljevanju ZSZ). Stavbno zemljišče se je v skladu z določbo 51. člena ZSZ oddalo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. Pravdni stranki sta jo sklenili dne 2. 10. 1989 (v nadaljevanju Pogodba). Iz njenih določb ne izhaja, da bi moral investitor (tožena stranka) plačati celotno ceno zemljišča že pred izdajo gradbenega dovoljenja. V skladu s 5. členom Pogodbe je bila pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebna le sklenitev aneksa k Pogodbi zaradi določitve končne cene. Pogodbena določila so skladna tudi z določbo drugega odstavka 45. člena ZSZ, ki je za izdajo gradbenega dovoljenja zahteval le potrdilo o plačanem sorazmernem delu stroškov in ne celotne (končne) cene. Da sklenitev aneksa za določitev cene ni bila nujno potrebna, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, saj je ZSZ v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal. Tako izračunana cena znaša 200.293,78 EUR.

9. Revidentka uveljavlja, da je z izdajo gradbenega dovoljenja, kateremu je morala priložiti dokazilo o plačilu stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, potrdila (dokazala), da je plačala celotno ceno za zemljišče in prispevek k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča. Obrazložitev odločbe o gradbenem dovoljenju resda vsebuje ugotovitev o tem, da je plačan prispevek k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča. A gre za dejansko ugotovitev o obstoju dejstva, na katero pravdno sodišče v okviru določbe 13. člena ZPP o predhodnem vprašanju ni vezano, saj ne gre za vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja. Ravno tako je izključena uporaba določbe 14. člena ZPP o vezanosti sodišča po pravilih identičnega dejanskega stanja. Sodišči nižjih stopenj sta zato lahko samostojno ugotavljali, ali je bila plačana cena zemljišča in stroški priprave ter opremljanja stavbnega zemljišča. Njunih ugotovitev v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 370. člena ZPP).

10. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pravnim sredstvom ni uspela, mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo, materialne stroške ter 20% DDV na odvetniške storitve, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, upoštevajoč določbe Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), in skupaj znašajo 1.507,54 EUR. Tožeči stranki pa revizijsko sodišče ni priznalo stroškov pregleda sodbe in prejema revizijske odločbe, saj ne gre za stroške, ki bi jih OT predvidevala kot samostojne postavke. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.