Jedro

Tožničin odvetnik je sicer pravilno naslovljeno vlogo poslal nasprotni stranki v sporu in ne nepristojnemu sodišču. V takem primeru pa izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice. Ugotovilo je, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke vročena tožnici dne 8. 7. 2011. Tožbo tožnice pa je sodišče prejelo neposredno s strani tožene stranke (pri kateri je bila tožba vložena) dne 9. 8. 2011. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe, da naj bi šlo za očitno in s tem za opravičljivo pomoto tožnice. Tožba ni bila poslana na naslov nepristojnega sodišča, temveč na naslov tožene stranke, zato ne gre za stanje, kakršno je urejeno v osmem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi „bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava“. Navaja, da je tožbo po svojem pooblaščencu pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pomotoma pa jo je po svojem zastopniku poslala na naslov tožene stranke. Po prepričanju tožnice gre za očitno pomoto in bi bilo pravično šteti vlogo kot pravočasno.

4. Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP) in sklep o zavrženju tožbe kot prepozne, je tak sklep.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Določba osmega odstavka 112. člena ZPP ureja primer, ko stranka, ki ima odvetnika, vloži vlogo, vezano na rok (v našem primeru tožbo), na nepristojno sodišče pred iztekom roka, na pristojno sodišče pa prispe po njegovem izteku. V takem primeru se vloga (tožba) kljub temu šteje za pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti.

7. V sodni praksi se je štelo, da lahko gre za pomoto, kadar je vloga sicer pravilno naslovljena na pristojno sodišče, na pisemski ovojnici pa je napisan napačen naslov (glej na primer sklep Vrhovnega sodišča II Ips 253/2003). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Tožničin odvetnik je sicer pravilno naslovljeno vlogo poslal nasprotni stranki v sporu in ne nepristojnemu sodišču. V takem primeru pa izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.

8. Ker je izpodbijani sklep glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilen in zakonit, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).