Jedro

Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) 5. 10. 2005 na pristojni upravni enoti podal ponudbo za prodajo svojega solastninskega deleža na več nepremičninah za kupnino 440.000,00 EUR. Ponudbo so sprejeli tožnik in zakonca R. in P. K. Ker je toženec sklenitev pogodbe s tožnikom odklonil, je tožnik 2. 2. 2006 vložil tožbo, s katero je najprej zahteval od sodišča, naj tožencu naloži sklenitev prodajne pogodbe z njim. Po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča v letu 2012 pa je tožbo spremenil in zahteval, naj sodišče ugotovi, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote, naj tožencu naloži sklenitev zemljiškoknjižno sposobne prodajne pogodbe za vse nepremičnine po ponudbi, sicer bo takšno pogodbo nadomestila sodba in naj tožencu naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe dovolilo in nato spremenjeno tožbo vročilo tožencu preko začasne zastopnice za sprejemanje pisanj. Ker toženec na tožbo ni odgovoril, je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in je zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Ugotovilo je, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote, in odločilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni po odobritvi s strani pristojne upravne enote izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zahtevek, naj tožencu naloži sklenitev zemljiškoknjižno sposobne prodajne pogodbe za vse nepremičnine po ponudbi, sicer bo takšno pogodbo nadomestila sodba, pa je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je zamudno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, zavrnilnem delu potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče s tem, ko je zahtevek za sklenitev zemljiškoknjižno sposobne prodajne pogodbe z navedbo, da bo sicer pogodbo nadomestila sodba, zavrnilo, napačno uporabilo materialno pravo. Poudarja, da je z izjavo o sprejemu ponudbe revident izpolnil pogoje za sklenitev prodajne pogodbe, ni pa s tem pridobil pravice za odobritev pravnega posla pri pristojni upravni enoti, kot tudi ne zemljiškoknjižno sposobne listine. Meni, da na podlagi sodbe – kakor se glasi izrek sodbe sodišča prve stopnje pod točko B I in B II – zemljiškoknjižna dejanja niso mogoča. Poudarja, da tožena stranka s svojo pasivnostjo tožnika ovira, in meni, da sodba ni izvršljiva. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče je 6. 4. 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, v katerem je zavzelo stališče, da je kupoprodajna pogodba za kmetijska zemljišča sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, vendar pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Obrazložilo je, da je zato, ker ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. V skladu s prvim odstavkom 21. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pa je pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema. Vrhovno sodišče je obrazložilo, da je Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 40. členu dosledneje izpeljal načelo ločevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom in s tem tudi ostrejšo razmejitev med obligacijskim in stvarnim pravom. Po 40. členu SPZ je najprej potreben zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravna pogodba, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava(1). Vrhovno sodišče je poudarilo tudi, da po sedanji pravni ureditvi prodaje kmetijskih zemljišč v ZKZ pristojna upravna enota ne izdaja le potrdila o tem, da je bil postopek objave ponudbe pravilno izpeljan (kot je to določal 27. člen ZKZ/79), ampak je soglasje pristojne upravne enote dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla(2), ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da kupec ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla). Sodišči sta tako pravilno odločili, da je utemeljen vmesni ugotovitveni zahtevek, da je bila pogodba sklenjena, da pa ni utemeljen zahtevek za ponovno sklenitev pogodbe.

8. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi II Ips 369/2010 tudi obrazložilo, da je bila v primerih, ko je ponudnik odklonil sklenitev pisne prodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v obdobju, ko je bila vložena tudi ta tožba, prevladujoča praksa sodišč in upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Vrhovno sodišče je že v sodbi X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 spremenilo to stališče in je odločilo, da zato, ker je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vlogi za odobritev pravnega posla ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe(3). Vendar pa to seveda pomeni, da mora sprejemnik ponudbe zahtevo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ vložiti v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki začne teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.

9. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju zavzelo tudi stališče, da je šele po odobritvi pravnega posla s strani upravne enote prodajalec dolžan kupcu izstaviti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno za vknjižbo prenosa lastninske pravice. To pa pomeni, da v primeru neizpolnitve te obveznosti lahko predkupni upravičenec, čigar pravni posel je odobren, zahteva njeno izpolnitev s tožbo, vendar šele po pravnomočnosti odločbe o odobritvi pravnega posla, ko te odločbe ni mogoče več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku (225. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).

10. Tako kot v zadevi II Ips 369/2010, tudi v tej zadevi tožnik v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla, ampak tožbo za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Revizijsko sodišče je v podobnih primerih – zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju – kljub zgoraj navedenemu drugačnemu pravnemu mnenju, ugodilo tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila vendar s pripisom v izreku, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele, potem ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Popolnoma enak učinek bo imela tudi v tem postopku izdana odločba sodišča prve stopnje.

11. Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.

12. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

13. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. M. Juhart in ostali, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 2007, str. 222. Op. št. (2): Prim. V. Kranjc v N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV, Ljubljana, 2003, str. 221. Op. št. (3): Glej tudi F. Krivec, O sodnem varstvu sprejemnika ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč – tretjič, PP, št.1/2011, str. 16.