Jedro

Ker je kupoprodajna pogodba sklenjena že s trenutkom, ko je toženec po svojem pooblaščencu sprejel izjavo tožnika o sprejemu ponudbe, tožnik ne more v nadaljevanju od toženca zahtevati, da z njim sklene prodajno pogodbo, saj utemeljenost takšnega zahtevka ne izhaja iz tožbe in gre za nesklepčnost tožbe, ki jo ni mogoče odpraviti. Pritožnik neutemeljeno od pritožbenega sodišča zahteva dopolnitev sodbe sodišča prve stopnje v prvem odstavku II/B in sicer, da bi sodišče moralo dopolniti takšen zahtevek z vsebino: “da bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba“. Takšnega zahtevka tožnik potem, ko je s pripravljalnim spisom z dne 12.4.2012 prilagodil zahtevek, ni postavil.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba tožene stranke zoper sklep o zavrženju vloge z dne 9. 1. 2013 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožene stranke zoper sklep o stroških postopka z dne 9. 1. 2013 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi: Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 8.187,21 EUR stroškov postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo pod A dovolilo spremembo tožbe in pod B razsodilo, da se ugotovi, da je bila na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki jo je 5. 10. 2005 vložila tožena stranka in izjave o sprejemu ponudbe, ki jo je tožeča stranka 2. 11. 2005 podala na Upravni enoti ... sklenjena kupoprodajna pogodba za vse nepremičnine, ki so navedene v ponudbi z dne 5. 10. 2002 (šifra vloge ...) pod enakimi pogoji kot so navedeni v citirani ponudbi z dne 5. 10. 2005 za kupnino 440.000,00 EUR pod odložnim pogojem - odobritev posla s strani Upravne enote ... . Pod II. je toženi stranki naložilo, da izda tožeči stranki v roku 15 dni po izpolnitvi odložnega pogoja iz točke B/I te sodbe (odobritev pravnega posla po Upravni enoti ...) zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nepreklicno in brezpogojno dovoljuje, da se pri toženi stranki lastnih 4/8 deležih nepremičnin vknjiži lastninska pravica na ime: Š. M. do 4/8. Pod III. pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, da je tožena stranka dolžna skleniti zemljiškoknjižno sposobno prodajno pogodbo s tožečo stranko za vse nepremičnine, ki so navedene v ponudbi z dne 5. 10. 2005 pod enakimi pogoji, kot so navedeni v citirani ponudbi z dne 5. 10. 2005 za kupnino 440.000,00 EUR v roku 15 dni pod izvršbo, ker bo v nasprotnem primeru takšno pogodbo nadomestila ta sodba. S sklepom z dne 9. 1. 2013 je odmerilo stroške postopka in toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki 11.499,94 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka. S sklepom z istim datumom (9. 1. 2013) pa je vlogo tožene stranke z dne 19. 9. 2012, ki jo je sodišče sprejelo 25. 9. 2012 zavrglo.

2. Zoper zamudno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki izpodbija zavrnilni del sodbe v točki B/III v delu, ko je sodišče zavrnilo zahtevek z izrekom, da sicer takšno sposobno listino nadomesti ta sodba in uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, zmotno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče je sicer pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, s katerim je zahtevala od tožene stranke sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ker bo takšno listino nadomestila sodna odločba, ker takšen zahtevek po stališču nove sodne prakse in načelnem pravnem mnenju ni več potreben. Vendar pa sodišče ne bi smelo zavrniti zahtevka za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, torej razpolagalne pravnega posla, saj ima izkazan pravni interes, da od prodajalca v primeru prodajalčeve pasivnosti iztoži izdajo zemljiškoknjižnega dovolila. Ker je pravni posel že odobren lahko kupec zahteva s tožbo izstavitev oziroma izdajo ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba. Le tako je kupec zavarovan za primer pasivnosti in nesodelovanja toženca. Tožnik že razpolaga z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki pa mu ga je v skladu s točko II. izreka sodbe dolžan izstaviti samo toženec. Ker je bil le-ta cel postopek pasiven, neodziven, bo takšen tudi v bodoče in ker gre za dejanje, ki ga lahko tudi v izvršbi opravi samo dolžnik, je tožnik podvržen možnosti, da ne bo nikoli mogel doseči izvršitve II. točke izreka sodbe, zaradi pasivnosti toženca. Zato bi sodišče moralo ugoditi zahtevku v delu, kjer je tožnik zahteval, da takšno listino v primeru toženčeve pasivnosti nadomesti ta sodba. Zato je potrebno zavarovati tožnikov pravni položaj in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila vezati na pogoj, da če toženec ne izda takšnega dovolila v roku 15 dni od izpolnitve odložnega pogoja, bo takšno listino nadomestila ta sodba. Pri tem se sklicuje na različne odločbe Vrhovnega sodišča: I Ips 853/2007 (prav 835), II Ips 369/2010. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se sodba sodišča prve stopnje dopolni tako, da v točki B/I izreka sodišče doda besedilo “v nasprotnem primeru bo takšno listino nadomestila ta sodba.” Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep o zavrženju vloge se pritožuje toženec, ki sodišču očita nezakonito odločitev, saj je toženec nasprotoval vročanju pošiljk v slovenskem jeziku. Zato bi naslovno sodišče moralo na podlagi 8. člena Uredbe (ES) in Sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih pisanj in izvenzsodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah države članice v zvezi s 14. členom pogodbe med FLRJ in Republiko Avstrijo vse vloge v tem postopku, tudi vlogo z dne 25. 10. 2012 vročati toženi stranki preko pooblaščenke za sprejem pisanj v znanem jeziku in sicer nemščini.

4. V pritožbi zoper sklep o stroških postopka pa tožena stranka izpostavlja, da je sodišče neutemeljeno tožeči stranki priznalo več stroškov, ki niso bili potrebni. Tako predlaga, da se odločitev sodišča v tem delu spremeni tako, da se tožeči stranki priznajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za ta postopek in da se v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, prav tako ni utemeljena pritožba tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo v nemškem jeziku, delno pa je utemeljena pritožba tožene stranke zoper sklep o odmerjenih stroških tega postopka, saj je sodišče prve stopnje v tem delu nepravilno uporabilo določbe 154. in 155. člena ZPP, zato je bilo potrebno sklep sodišča spremeniti kot bo obrazloženo kasneje.

Ad 1) O pritožbi tožeče stranke:

6. Tožeča stranka je nazadnje spremenila tožbeni zahtevek s pripravljalnim spisom z dne 13. 4. 2012 (na l. št. 184 spisa). Zahtevala je, da sodišče razsodi, da se ugotovi, da je bila na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki jo je dne 5. 10. 2005 vložila tožena stranka G. H. in izjave o sprejemu ponudbe, ki jo je tožeča stranka Š. M. dne 2. 11. 2005 podala na Upravno enoto ..., sklenjena kupoprodajna pogodba pod odložnim pogojem - odobritev posla s strani Upravne enote ... . Pod točko II. je zahtevala, da tožena stranka sklene zemljiškoknjižno sposobno prodajno pogodbo s tožečo stranko za vse nepremičnine, ki so navedene v ponudbi pod enakimi pogoji kot so navedene v citirani ponudbi in za kupnino 440.000,00 EUR v roku 15 dni pod izvršbo, v nasprotnem primeru bo takšno pogodbo nadomestila ta sodba. Pod točko III. pa je zahtevala, da tožena stranka tožeči stranki izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nepreklicno in brezpogojno dovoljuje, da se pri toženi stranki lastnih 4/8 deležih nepremičnin, vseh v izreku sodbe navedenih parcel vknjiži lastninska pravica na kupca Š. M. do 4/8. Pod točko IV. pa je zahtevala, da tožena stranka povrne tožeči stranki vse pravdne stroške v roku 15 dni in pod izvršbo. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pod A dovolilo spremembo tožbe in B ugodilo zahtevku, ki ga je tožnik postavil pod I., III. in IV., v celoti, zavrnilo pa je zahtevek, ki ga je tožnik postavil pod točko II. in sicer za sklenitev zemljiškoknjižne sposobne prodajne pogodbe. Pri tem je sodišče v točkah 14, 15 in 16 tožniku odgovorilo, da je pri takšni ugoditvi in zavrnitvi zahtevkov upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 835/2007 iz katerega izhaja, da je s trenutkom, ko je toženec prejel izjavo o sprejemu ponudbe že sklenjena kupoprodajna pogodba kot zavezovalni posel pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Glede na to je ugodilo tožnikovemu ugotovitvenemu zahtevku. V točki 16 je tožniku pojasnilo, zakaj je zavrnilo njegov zahtevek pod točko 2. Ker je namreč kupoprodajna pogodba sklenjena že s trenutkom, ko je toženec po svojem pooblaščencu sprejel izjavo tožnika o sprejemu ponudbe, tožnik ne more v nadaljevanju od toženca zahtevati, da z njim sklene prodajno pogodbo, saj utemeljenost takšnega zahtevka ne izhaja iz tožbe in gre za nesklepčnost tožbe, ki jo ni mogoče odpraviti.

7. Pritožnik neutemeljeno od pritožbenega sodišča zahteva dopolnitev sodbe sodišča prve stopnje v prvem odstavku II/B in sicer, da bi sodišče moralo dopolniti takšen zahtevek z vsebino: “da bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba“. Takšnega zahtevka tožnik potem, ko je s pripravljalnim spisom z dne 12.4.2012 prilagodil zahtevek, ni postavil. V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (ZPP člen 2, 310). Pod točko 2 je tožnik od tožene stranke zahteval, da z njim sklene zemljiškoknjižno sposobno prodajno pogodbo pod enakimi pogoji, navedenimi v ponudbi, ker bo v nasprotnem primeru takšno pogodbo nadomestila ta sodba. Takšen celoten zahtevek je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo in zavrnitev tudi obrazložilo, kar se pritožbeno ne izpodbija. Pritožbeno sodišče ne more odločati preko zahtevka in v II. izreka samo dodati, da bo takšno listino nadomestila ta sodba, saj tožnik tega ni zahteval. Zato pritožnik v obširnih pritožbenih navedbah pritožbenemu sodišču neutemeljeno predlaga, da spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da doda predlagani del. Pritožba tako ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP člen 353).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165/1, 154).

Ad 2) O pritožbi tožene stranke zoper sklep o zavrženju vloge:

9. Pritožnik neutemeljeno sodišču očita kršitev postopka. V skladu z določbo 104 člena ZPP morajo stranke v postopku vročati vloge v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Sicer pa je sodišče prve stopnje vlogo zavrglo, ker je toženec v roku 15. dni ni dopolnil; v tem roku sodišču tudi ni sporočil svoje zadržke. Zato le teh tudi s pritožbo ne more uveljavljati, sklicujoč se na druge predpise. Zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik s to pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165/1, 154).

Ad 3) O pritožbi toženca zoper sklep o odmeri stroškov:

10. Pritožba je delno utemeljena, saj sodišče prve stopnje ni odmerilo stroškov v skladu z določbo 155. člena ZPP. Pritožnik utemeljeno kot nepotrebne izpodbija naslednje po sodišču prve stopnje priznane stroške: - 1000,00 točk za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi: s to pritožbo ni uspel, zato tožnik sam nosi te stroške (ZPP člen 154/1); - 2000 točk za pripravljalni spis z dne 23. 3. 2006: za izdajo zamudne sodbe ni bil potreben, podan predlog za izdajo začasne odredbe, ki je bil zavrnjen (člen 155 ZPP); - 1500 točk za pripravljalni spis z dne 18. 10. 2006: pritožnik pravilno opozarja, da ta vloga ni bila potrebna, saj tožnik v njej le navaja dejstva v zvezi s sečnjo v gozdu; - 1000 točk za predlog za izdajo začasne odredbe: tožnik s predlogom ni uspel, zato sam nosi te stroške (ZPP člen 154); - 300 točk za pritožbo zoper sklep: s pritožbo ni uspel, zato sam nosi te stroške (ZPP člen 154); - 50 točk za vlogo z dne 25. 9. 2008: v spisu te vloge ni; - 50 točk za vlogo z dne 22. 8. 2011: s to vlogo je pooblaščenec prosil za pospešitev zadeve: ni bila potrebna, sodišče mora delati po vrstnem redu (ZPP člen 155); - 50 točk za vlogo z dne 6. 3. 2012: gre za nepotreben strošek (obvestilo o plačanem predjemu); - 50 točk za vlogo z dne 19. 3. 2012: prošnja za podaljšanje roka - gre za strošek, ki ga nosi tožnik sam;

11. Ti stroški za postopek niso bili potrebni. Pritožnik pa neutemeljeno izpodbija priznane stroške za pripravljalni spis z dne 19. 12. 2006, saj je glede na to, da tožba tožencu še ni bila vročena je bila ta vloga potrebna. Prav tako pa so bili potrebni tudi ostali stroški, ki jih je sodišče prve stopnje tožniku priznalo in odmerilo v skladu za takrat veljavno odvetniško tarifo. Tožniku so zaradi toženčeve neaktivnost še preden mu je sodišče pravilno vročilo tožbo nastali stroški, do katerih je upravičen. Upravičen je tudi do povrnitve stroška za sestavo pripravljalnega spisa, s katerim je prilagodil tožbeni zahtevek sprejetemu mnenju Vrhovnega sodišča RS. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odmerilo tožniku za 6000 točk previsoko nagrado kar predstavlja skupaj z DDV 3.304,80 EUR. Nepotrebni pa so bili tudi stroški za plačilo takse za pritožbo zoper sklep v višini 7,93 EUR, medtem ko sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo zneska 15,86 EUR. Za znesek 3.312,73 EUR je toženec uspel s pritožbo, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje z dne 9. januarja 2013 ob pravilni uporabi določb 154. in 155. člena ZPP spremeniti kot izhaja iz izreka sklepa. Pritožnik je izpodbijal samo odločitev o stroških postopka, njegov pritožbeni uspeh je majhen, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165, 154/2).