Jedro

Sestavni del predloga za dopustitev revizije je tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.

Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe,

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper Ugotovitve o konkretnem primeru št. 06216-5/2023/64 32023 z dne 26. 6. 2023, s katero je toženka ugotovila, da ravnanje tožnika, tedanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, ko je 27. 6. 2018 javnemu uslužbencu Ministrstva za infrastrukturo A. A. dal navodilo, naj vlogo družbe B. z dne 4. 4. 2018 pusti pri miru in jo da v predal, ter na izrecno opozorilo javnega uslužbenca, da je vezan na rok odgovora, ponovno dal navodilo, naj vlogo pusti pri miru, ni bilo v skladu s pričakovanji in odgovornostjo, ki se od njega zahteva v skladu s prvim standardom Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih (zakonitost in častnost) in predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK).

2. V upravnem sporu pred Upravnim sodiščem je bilo sporno zlasti dejansko stanje, in sicer, ali je bilo navedeno navodilo dano, medtem ko tožnik ob tem ni trdil, da če je bilo izrečeno, to ne predstavlja kršitve integritete po ZIntPK. Upravno sodišče je izvedlo dokazni postopek in v okviru tega med drugim zavrnilo postavitev izvedenca računalniške stroke, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali in kdaj je bil uradni zaznamek o navedenem navodilu zabeležen v Lotus notes. Navedeni dokazni predlog je bil namreč dan prepozno, saj je bilo dejstvo o domnevnem uradnem zaznamku tožniku znano že v upravnem postopku in ne, kot je trdil tožnik v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem, šele na naroku 18. 12. 2023, kar naj bi upravičevalo njegov kasnejši predlog in posledično njegovo izvedbo. Upravno sodišče je ob sklicevanju na prvi odstavek 71. člena ZUS-1 potrdilo toženkino odločitev in tožbo zavrnilo.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja vprašanja: 1) Ali je Upravno sodišče RS bistveno kršilo določila ZPP s tem, ko se ni opredelilo do bistvenih vsebinskih razlik v pričanju priče A. A. glede okoliščin prihoda na sestanek pri tožniku dne 27. 6. 2018? 2) Ali je Upravno sodišče RS bistveno kršilo določila ZPP s tem, ko ni upoštevalo metodološkega napotka iz določila 8. člena ZPP, in sicer, ko je izolirano obravnavalo zgolj en dokaz, in sicer pričanje priče A. A., ki je bil v direktnem nasprotju z drugimi dokazi, ki jih je pridobila KPK, pri čemer iz vseh drugih dokazov izhaja, da tožnik zatrjevanih besed/navodil A. A. ni izrekel/podal, saj se je projekt nadaljeval? 3) Ali je Upravno sodišče RS bistveno kršilo določila ZPP s tem, da je zavrnilo dokaz z izvedencem računalniške stroke, ki bi podal izvid in mnenje glede vnosa/nevnosa uradnega zaznamka z dne 27. 6. 2018 v računalniški sistem SPIS4 ter izginotje morebitnih drugih dokumentov iz računalniškega sistema SPIS4?

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi narave revizije kot sredstva za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), zahteva od stranke pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Tako mora predlagatelj v skladu z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP v predlogu natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru revizijsko sodišče predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

6. Sestavni del predloga je torej tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.1 Vrhovno sodišče glede prvega in drugega vprašanja iz predloga za dopustitev revizije ugotavlja, da predlog v navedenem delu zahtevane vsebine, ki kaže na pomembnost vprašanj, nima. Glede prvega in drugega vprašanja je vložen kot revizija zaradi bistvenih kršitev postopka upravnega spora. Utemeljitev revizijskih razlogov pa sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.2

7. Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja tudi izhajati iz stališč izpodbijane sodbe,3 navedenemu pogoju pa glede tretjega vprašanja ni zadostil. Iz izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da mu je bilo dejstvo o obstoju uradnega zaznamka v Lotus notes znano že v upravnem postopku, iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije pa izhaja, da je navedeno vprašanje postavljeno na podlagi nasprotne predpostavke, tj. da je predlagatelj (šele) na glavni obravnavi pred Upravnim sodiščem izvedel za to dejstvo. Ker vprašanje temelji na dejanskem stanju, ki ni del izpodbijane sodbe, je Vrhovno sodišče tudi v tem delu predlog zavrglo.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklep VSRS II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 2 Sklep VSRS III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023. Prim. Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, v: Odvetnik, Revija Odvetniške zbornice Slovenije, Leto XXI, št. 4 (92) - jesen 2019, str. 9. 3 Prim. Sklep VSRS X DoR 280/2021-3 z dne 15. 12. 2021.