Jedro

Ob ugotovitvah, da je za podpis sporne pogodbe tožnico formalno pooblastila takratna direktorica, da je bila tožnici sporna pogodba v podpis posredovana s strani pravne službe tožene stranke in da je tožnica, ki se sicer ni ukvarjala s pravnimi vprašanji pri toženi stranki, pred podpisom še dodatno preverjala pri odvetnici tožene stranke, ali naj bi bila za tak podpis pogodbe pristojna ter dobila pritrdilno mnenje, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožnica sporno pogodbo o zaposlitvi z A. A. za čas po izteku njenega mandata podpisala v opravičljivi zmoti, ko je štela, da je za podpis take pogodbe pooblaščena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožnici plačati njene revizijske stroške v znesku 1.006,00 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka navedenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugodilo tožbenemu zahtevku, ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 10. 7. 2012 in ugotovilo, da tožnici na podlagi te odpovedi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo. Toženi stranki je naložilo, da tožnici od 10. 7. 2012 dalje prizna pravice iz delovnega razmerja, vključno s prijavo v socialna zavarovanja in izplačilom plače po plačilu davkov in prispevkov v mesečnem znesku 2.361,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in jo pozove na delo ter ji povrne 4.390,68 EUR stroškov postopka. Presodilo je, da tožnici očitana hujša kršitev, ki naj bi imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic iz tretjega odstavka 357. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ni podana, ker je bila tožnica kot namestnica direktorice pri podpisu nove pogodbe o zaposlitvi s takratno direktorico za čas po izteku njenega mandata v opravičljivi pravni zmoti, da je za tak podpis pogodbe veljavno pooblaščena, tudi sicer pa tožena stranka ni izkazala, da bi zaradi tega dotedanja direktorica pridobila protipravno premoženjsko korist, tožničin podpis pa za veljavnost pogodbe s takratno direktorico tudi sicer ni bil potreben, ker je bil za podpis pooblaščen predsednik sveta tožene stranke (ki je pogodbo tudi sopodpisal) v soglasju s pristojnim ministrom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo „iz vseh razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“. Navaja, da je sodišče nekritično spremenilo svojo odločitev v primerjavi z odločitvijo v prvem postopku. Graja zaključke sodišča, da je bila tožnica v opravičljivi pravni zmoti, ko je štela, da je pristojna za podpis nove pogodbe o zaposlitvi z dotedanjo direktorico A. A. za čas po izteku njenega mandata in v tej zvezi sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da nižji sodišči nista pojasnili, zakaj bi se tožnica opravičljivo zanašala, da je bila direktorica A. A. upravičena do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi in se nista opredelili do tega, zakaj bi pravna služba tožene stranke morala o tem podati pravno mnenje. V tej zvezi sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nedvomno se je tožnica spornosti svojega ravnanja zavedala in ravnala naklepno, s tem ko je z dotedanjo direktorico podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za čas po poteku mandata, do katere le-ta takrat še ni bila upravičena. S tem je A. A. zagotovila zaposlitev na ugodnem in najvišje rangiranem delovnem mestu, kar predstavlja pridobitev protipravne premoženjske koristi, taka zaposlitev pa je bila vsaj s strani kasnejšega direktorja tožene stranke povsem nepotrebna. Sodišči tudi nista pojasnili, zakaj naj bi bila tožničina zmota poleg opravičljivosti tudi neizogibna.

4. V odgovoru je tožnica obrazloženo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezana na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Ob ugotovitvah sodišča: - da je tožnica po poklicu zdravnica in se v položaju namestnice direktorice pri toženi stranki ni redno ukvarjala z delovnopravnimi vprašanji in vprašanji vodenja tožene stranke; - da jo je tik pred potekom mandata tedanja direktorica pooblastila, da v imenu tožene stranke sopodpiše z njo novo pogodbo o zaposlitvi za delo na drugem ustreznem delovnem mestu za čas po poteku mandata; - da je bila sporna pogodba o zaposlitvi pripravljena ob sodelovanju pravne službe tožene stranke, oziroma, da je bila tožnici vsaj posredovana v podpis s strani navedene službe; - da je tožnica še dodatno po telefonu preverjala utemeljenost svojega pooblastila za podpis sporne pogodbe pri takratni odvetnici tožene stranke, ki je bila s celotno zadevo seznanjena in od nje dobila še dodatna zagotovila za ustreznost takega ravnanja, sodišče ni moglo upoštevati revizijskih navedb, s katerimi je tožena stranka poskušala spreminjati in relativizirati navedene ugotovitve. Do navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prišlo na podlagi prepričljive ocene izvedenih dokazov in jih je tudi ustrezno uporabilo pri presoji zakonitosti sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato v reviziji očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani.

8. Ob ugotovitvi, da je imela direktorica A. A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu po izteku mandata direktorice, tožena stranka zmotno navaja, da je bila nova pogodba o zaposlitvi z navedeno tik pred iztekom njenega mandata nezakonito sklenjena že zgolj zato, ker je bila sklenjena pred iztekom mandata, saj je bilo jasno, da se sklepa za čas po izteku mandata direktorice. Zgolj to, da se pogodba o zaposlitvi sklepa vnaprej, tako da začne v smislu realizacije pravic in obveznosti iz delovnega razmerja učinkovati šele s kasnejšim datumom, ni razlog za njeno nezakonitost. Tako se je v spornem primeru odpirala le dilema, kdo je bil dejansko pooblaščen, da v imenu tožene stranke podpiše novo pogodbo o zaposlitvi s tedanjo direktorico za čas po poteku njenega mandata. Glede na to, da je sklep o ustanovitvi tožene stranke določal, da pogodbe o zaposlitvi v zvezi z delovnim razmerjem direktorja tožene stranke podpisuje predsednik sveta tožene stranke v soglasju s pristojnim ministrom, je tožena stranka kasneje utemeljeno ugotavljala, da tudi če ob izteku mandata A. A. novi direktor še ni bil imenovan, tožnica ni bila pristojna za podpis sporne pogodbe o zaposlitvi z A. A. in da le ta tožnice ni mogla veljavno pooblastiti za podpis takšne pogodbe.

9. Ob ugotovitvah, da je za podpis sporne pogodbe tožnico formalno pooblastila takratna direktorica, da je bila tožnici sporna pogodba v podpis posredovana s strani pravne službe tožene stranke in da je tožnica, ki se sicer ni ukvarjala s pravnimi vprašanji pri toženi stranki, pred podpisom še dodatno preverjala pri odvetnici tožene stranke, ali naj bi bila za tak podpis pogodbe pristojna ter dobila pritrdilno mnenje, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožnica sporno pogodbo o zaposlitvi z A. A. za čas po izteku njenega mandata podpisala v opravičljivi zmoti, ko je štela, da je za podpis take pogodbe pooblaščena. Že zato je sodišče pravilno ugotovilo, da znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožena stranka očitala tožnici, niso bili podani (1). Hkrati je sodišče utemeljeno ugotovilo, da sopodpis tožnice na sporni pogodbi za njeno veljavnost niti ni bil potreben, glede na to, da je pogodbo na strani tožene stranke glede na določbe sklepa o ustanovitvi sopodpisal predsednik sveta. Zato tožena stranka zmotno zatrjuje, da je bila veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi z A. A. vezana na tožničin podpis.

10. Sodišče pravilno ugotavlja, da tožena stranka ni dokazala, da bi si kdorkoli na podlagi sporne pogodbe o zaposlitvi z A. A. pridobil protipravno premoženjsko korist, tako da tudi ta znak kaznivega dejanja, ki se tožnici očita, ni bil podan (2).

11. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno presodilo, da tožnica ni kriva za očitano hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja in utemeljeno presodilo, da je bila sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je dolžna tožnici povrniti utemeljene stroške za podajo odgovora na revizijo, ki jih je sodišče v skladu z veljavno Odvetniško tarifo v času vložitve tožbe odmerilo na 1.006,00 EUR.

Op. št. (1): KZ-1 v prvem odstavku 31. člena določa, da storilec kaznivega dejanja, ki iz upravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv.

Op. št. (2): Kolikor bi novoimenovani direktor tožene stranke ob nastopu svojega mandata ugotavljal, da potreb po delu A. A. na delovnem mestu iz sporne pogodbe o zaposlitvi ni, bi se od njega pričakovalo, da bi v okviru svojih pristojnosti le tej podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in na tak način preprečil sicer pavšalno zatrjevano oškodovanje tožene stranke oziroma neutemeljeno premoženjsko korist A. A.