Jedro

V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka J. B. mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki I. B. njegove revizijske stroške v znesku 617,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spadata v skupno premoženje pravdnih strank zemljišči parc. št. 244/4 in 244/3, k.o. ..., do 54/100 in da znaša delež toženke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženke) na skupnem premoženju 70 %, delež tožnika po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnika) pa 30 %. V presežku (da spadata celotni nepremičnini v skupno premoženje in da je delež tožnika 50 % ) je zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, pritožbi tožnika pa delno ugodilo in ugotovilo, da v skupno premoženje spadata celotni sporni zemljišči. Odločitev o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju je potrdilo.

3. Revizijo vlaga toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevek po nasprotni tožbi v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga zavrženje revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Ob dejstvu, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), je za presojo dovoljenosti revizije potrebno uporabiti novo ureditev (drugi odstavek 130. člen ZPP-D). V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

7. Po sodni praksi revizijskega sodišča,(1) ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji VS RS, se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta. Tožnik je navedel, da sporni nepremičnini spadata v skupno premoženje in da je njegov delež na skupnem premoženju 50 %. Sodišče prve stopnje je vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ocenilo na 50.000 EUR. Toženka je v postopku na prvi in drugi stopnji trdila, da sporni nepremičnini spadata v njeno posebno premoženje, v skupno premoženje pa le obogatitvena obveznost, podredno pa je s tožbo zahtevala ugotovitev, da ima na skupnem premoženju pravdnih strank - stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 244/3, k.o. ... - 95 % delež, tožnik pa 5 %.

8. Ob dejstvu, da je sodišče tožniku priznalo 30 % delež na skupnem premoženju, bi v primeru, če bi toženka v reviziji zahtevala, da obe nepremičnini spadata v njeno posebno premoženje, razmerje med spornim delom zahtevka in celotnim zahtevkom znašalo 30/50 oziroma 60 %. Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, določene s sklepom sodišča, bi torej vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v takem primeru znašala 30.000 EUR, kar ne bi presegalo revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker toženka v reviziji priznava tožniku 5 % delež na skupnem premoženju ter meni, da je odločitev sodišča, da nepremičnina parc. št. 244/4, k.o. ..., spada v skupno premoženje, materialnopravno zmotna, revizija toženke očitno (še toliko bolj) ne presega revizijskega praga. Revizija tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.

9. Tožena stranka J. B., ki z revizijo ni uspela, mora tožeči stranki Ivu Belšaku povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost, in materialne stroške ter znašajo skupaj 617,33 EUR.

Revizijski stroški so odmerjeni od zneska, ki je bil med pravdnima strankama še sporen v revizijskem postopku.

Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 481/2007 z dne 18. 3. 2010, II 223/2005 z dne 18. 1. 2007, II Ips 257/2004 z dne 8. 9. 2005 in II Ips 174/2005 z dne 16. 11. 2006.