Jedro

Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral imeti tožnik najmanj 15 let zavarovalne dobe ali najmanj 20 let pokojninske dobe. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, saj ima po ZPKRi priznanih 15 let, 8 mesecev in 21 dni pokojninske dobe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 9023593 z dne 31. 7. 2014 in št. 1 4 9023593 z dne 15. 5. 2014 ter da se mu prizna pravica do starostne pokojnine. Odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik v Sloveniji ni imel lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne izpolnjuje pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami).

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Dodalo je, da je toženec odločal na podlagi zahtevka tožnika do starostne pokojnine in ne do morebitnega sorazmernega dela starostne pokojnine. Glede seštevanja dob v različnih državah pa je dodalo, da se dobe seštevajo skladno z določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je zatrjeval in dokazoval, da je dopolnil v Republiki Hrvaški določeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo, sodišče pa tega dokaza ni izvedlo, upoštevalo pa tudi ni predloženih dokazov o njegovem statusu na Hrvaškem. Zmotno je uporabljeno tudi materialno pravo, saj bi ob upoštevanju pokojninske oziroma zavarovalne dobe v Sloveniji in na Hrvaškem izpolnjeval pogoje za pravico do starostne pokojnine.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je naslednje: - tožniku je na podlagi zahtevka z dne 28. 5. 2012 Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic 18. 6. 2013 priznala status bivšega političnega zapornika in odločila, da se mu čas odvzema prostosti od 15. 5. 1945 do 5. 2. 1961 všteje v pokojninsko dobo v enojnem štetju, - priznana pokojninska doba znaša 15 let, 8 mesecev in 21 dni, - ob vložitvi zahtevka za priznanje statusa političnega zapornika je bil tožnik star 69 let, - pri tožencu nikoli ni imel statusa zavarovanca.

8. Prvi odstavek 20. člena Zakona o popravi krivic (ZPKri, Ur. l. RS, št. 59/96 s spremembami) določa, da se priznana pokojninska doba upošteva v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, od vložitve zahteve za priznanje statusa. Zato je pogoje za priznanje starostne pokojnine treba presojati po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in ne po kasnejšem zakonu, ki ga je uporabil toženec. Ta pomanjkljivost ne vpliva na odločitev v sporni zadevi, ker so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri 15 letih zavarovalne dobe v obeh zakonih enaki. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec pri 63 letih, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe.

9. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri tožencu lahko uveljavi oseba, ki ima ali je imela pri njem urejen status zavarovanca. Tožnik nikoli ni imel statusa zavarovanca v Sloveniji, to je pri tožencu, prav tako nima niti dneva zavarovalne dobe. Za priznanje starostne pokojnine bi moral imeti najmanj 15 let zavarovalne dobe ali najmanj 20 let pokojninske dobe. Na podlagi ZPKri pa ima priznanih 15 let, 8 mesecev in 21 dni pokojninske in ne zavarovalne dobe. Zato je bilo v upravnem in sodnem postopku pravilno ugotovljeno, da tožnik pogojev za starostno pokojnino ne izpolnjuje.

10. Tožnik je v upravnem postopku zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine temeljil na citiranem sklepu Vlade in na tej podlagi priznani pokojninski dobi ter svoji starosti.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, saj je obseg sodne presoje upravnega akta tako v procesnem kot materialnem smislu omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca. Tako je predmet sodnega odločanja lahko le odločitev o zahtevku tožnika za starostno pokojnino (in ne o njenem sorazmernem delu) in samo v mejah tako postavljenega zahtevka se je lahko gibala presoja toženca in sodišča. Tožnik uveljavlja, da bi morala biti doba, dopolnjena na Hrvaškem, upoštevana pri odločitvi o pravici do starostne pokojnine. Tega podatka tožnik v predsodnem postopku ni navedel. Glede na zahtevek tožnika in ob odsotnosti kakršnegakoli dejstva ali dokaza, da ima v katerikoli drugi državi dopolnjeno določeno dobo, ki bi lahko vplivala na priznanje pravice, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Iz istega razloga so tudi nepomembne navedbe glede seštevanja zavarovalnih dob v Sloveniji in na Hrvaškem, saj dobe na Hrvaškem toženec ni ugotavljal, ker tožnik tega v upravnem postopku ni navajal. 12. Tožnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče storilo, ker ni opravilo poizvedb o zavarovalni dobi na Hrvaškem oziroma ni zaslišalo tožnika (1). Očitek tožnika ni utemeljen. Izvedba predlaganih dokazov bi presegla obseg sodne presoje, ki jo predstavlja dokončna odločba upravnega organa. To pomeni, da se v sodnem postopku presoja ali je odločba toženca pravilna in zakonita glede na pravno podlago in podano dejansko stanje. Tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da ima dopolnjeno določeno dobo na Hrvaškem, da je bil kadarkoli zaposlen, opravljal delo oziroma dejavnost, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato očitana kršitev ni podana.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Tožnik bi lahko v upravnem postopku navedel podatke, s katerimi želi v sodnem postopku doseči drugačno odločitev