Jedro

Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 7. 10. 2008 nezakonita, da tožniku delovno razmerje s potekom 150-dnevnega odpovednega roka ni prenehalo in še vedno obstoji ter da je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2007 (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, mu za ves čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do poziva na delo obračuna osnovno bruto plačo v znesku 674,31 EUR, plača davke in prispevke, mu izplača neto plačo s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, obračuna in izplača vse dodatke k osnovni plači in druge dajatve s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu prizna vse druge pravice iz delovnega razmerja (II. točka izreka sodbe).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi kršitve določil postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče prve stopnje utemeljuje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita iz razloga, ker je tožena stranka kršila 113. člen ZDR, po katerem delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku sindikata, katerega član je. Ves čas postopka je tožena stranka opozarjala na določilo 208. člena ZDR, da sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu, če zaupnik ni določen, pa ga zastopa njegov predsednik. Varstvo sindikalnega zaupnika oziroma predsednika sindikata je le v primeru, da ima sindikat člane, ki so zaposleni pri delodajalcu. V konkretnem primeru sindikat, katerega predsednik je tožnik, nima članov, ki bi bili zaposleni pri toženi stranki. Izpodbijana sodba temelji na zmotnem zaključku sodišča, da je sindikat S. I. (sindikat pri delodajalcu) v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, imel člane zaposlene pri toženi stranki. Menilo je, da so delavci tožene stranke, ki so člani Zveze S., avtomatično tudi člani S. I.. Ni upoštevalo, da sta dve samostojni, različni pravni osebi, vsaka s svojo matično številko, vsaka ima svoj statut ter vsaka svoje pogoje za včlanitev. V statutu torej ni pravne podlage za zaključek, da delavec tožene stranke, ki je član Zveze S., avtomatično postane član S. I.. Tožnik ni nikoli toženi stranki in ne sodišču omenil, kateri delavci tožene stranke so bili zainteresirani za sprejem v članstvo S. I.. Le-ta dejansko ni nikogar sprejel v članstvo. Sindikat se organizira in deluje na podlagi določil statuta, sodišče pa pri odločanju ni spoštovalo določil statuta S. I.. Sodišče prve stopnje zaključuje, da je tožena stranka vedela za članstvo njegovih zaposlenih v S. I., ker je 12 poimensko navedenim članom obračunala članarino za ta sindikat za mesec julij 2008, odredbo za tako izplačilo pa naj bi dal delavec tožene stranke P.K., ki dejansko ni delavec tožene stranke, temveč je zaposlen v družbi A. d.d.. Odredbe za izplačilo članarine ni dal P.K., temveč je to izvršila pomotoma uslužbenka računovodstva A. d.d. E.B.. Delavci tožene stranke, ki so člani Zveze S. so odtegljaju nasprotovali, da niso člani S. I., temveč le Zveze S.. Tožena stranka je predlagala zaslišanje imenovane delavke in delavcev članov Zveza S., vendar sodišče tega ni upoštevalo. S. I. nima in ni imel članov, ne deluje in ni deloval, razen tožnika ni imel in nima organov, kar vse je potrdil tudi tožnik. Celo priča B.G. je potrdil, da se je s tožnikom sestal šele potem, ko je tožnik prejel obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nakar mu je svetoval organizacijo sindikata, kjer naj kandidira za predsednika, kar je bilo v nadaljevanju realizirano.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne. Priča B.G. je natančno pojasnil razmerje med Zvezo S. in sindikatom S. I. - A. d.d., saj gre za dve pravni osebi, kar je sodišče natančno in popolno povzelo v 9. točki sodbe. Ustanovitvi in delovanju sindikata je tožena stranka vseskozi nasprotovala. Tožena stranka je kršila 207. člen Zakona o delovnih razmerjih in 3. točko 10. člena Zakona o delovnih razmerjih s tem, da je od avgusta 2008 dalje odklanjala tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavce člane sindikata S. I..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in sicer je s sodbo opr. št. Pdp 529/2009 z dne 22. 10. 2009 zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom opr. št. VIII Ips 1/2010 z dne 7. 3. 2011 reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovilo že izvedene dokaze, prebralo zapisnike o zaslišanju strank in priče P.K., zaslišalo predsednika sindikata Zveze S. B.G. in podpredsednika sindikata S. I. - A. d.d. K.I. in ponovno v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Po določbi 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 7. 10. 2008 podana pravočasno, da je poslovni razlog, ki je bil v zmanjšanju obsega dela po pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 31. 8. 2008 obstajal, da je tožena stranka z racionalizacijo poslovanja zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu vzdrževalec vozil - kurir, zato je prenehala potreba po delih in nalogah, ki jih je opravljal tožnik. Ugotovilo je tudi, da je mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 9. 2008, na podlagi katere tožena stranka tožniku kot delovnemu invalidu iz poslovnega razloga ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka kršila določbo 113. člena ZDR, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da je tožnik pridobil imuniteto. 208. člen ZDR določa, da v primeru, ko sindikalni zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik. Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvi, da sindikat, katerega predsednik je tožnik, nima članov, ki bi bili zaposleni pri toženi stranki. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sindikat S. I. - A. d.d. ustanovljen na skupščini 20. 6. 2008, sprejet statut in dogovor o višini članarine ter izvoljen tožnik za predsednika sindikata. Sindikat je 7. 7. 2008 pridobil lastnost pravne osebe, v mesecu juliju pa je tožena stranka od 12 članov obračunala članarino. Glede na navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je sindikat S. I. - A. d.d. ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku obstajal, tožnik je bil predsednik sindikata, zato mu tožena stranka brez soglasja sindikata ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni spoštovalo določil statuta S. I.. Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem predsednika sindikata Zveze S. B.G. ugotovilo, da delavci, ki so bili člani Zveze S. niso podpisovali novih izjav o članstvu, ostali so člani Zveze, organizirali pa so se znotraj podjetja (v okviru tožene stranke). Tudi 6. člen statuta o organiziranju in delovanju S. I. - A. d.d. določa, da član sindikata postane lahko sleherni državljan Republike Slovenije, ki je s podpisom pristopne izjave postal član Zveze S.. Kar pomeni, da ni bistveno, da člani sindikata pri toženi stranki niso podpisali novih pristopnih izjav. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni bistveno, kaj se je s sindikatom dogajalo po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku.

Bistveno je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je sindikat S. I. - A. d.d. obstajal ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je bil tožnik predsednik sindikata, da sindikat soglasja k odpovedi ni podal, tožena stranka pa mu tudi ni ponudila ustrezne zaposlitve, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov razveljavilo.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.