Jedro

Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo naslednji tožbeni zahtevek: „Pogodba o preužitku, sklenjena v obliki notarskega zapisa notarke A. A., pod opr. št. SV 166/2008 z dne 29.1.2008, s katero je B. B., roj. ...1933, ..., L., izročil toženi stranki C. C., roj. …, L., nepremičnino parc. št. 3 k. o. X. Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini s parc. št. 3 k. o. X, ki temelji na neveljavni oz. nični Pogodbi o preužitku, neveljavna, zaradi česar se pri tej nepremičnini vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje z izbrisom knjižbe lastninske pravice na ime toženca ter se ponovno vzpostavi lastninske pravice na B. B., …, do celote (1/1).“

2. Tožnici je naložilo, da v 15 dneh tožencema povrne pravdne stroške v višini 2.496,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

3. Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče ni zaslišalo prič in postavilo novih izvedencev, s čimer je tožnici odvzelo možnost, da bi svoje trditve dokazala in tudi kršilo načelo kontradiktornosti. O poslovni sposobnosti pokojnega B. B. ob sklepanju pogodbe je svoje mnenje sicer podal izvedenec psihiater, vendar bi sodišče moralo angažirati tudi izvedenca onkologa, ker je na njegovo poslovno nesposobnost B. B. vplival ravno rak v zadnjem stadiju. Sodišče bi moralo z izvedencem onkologom ugotoviti, kaj pove zapis z dne 28. 1. 2008 (dan pred sklenitvijo pogodbe) o psihofizičnem stanju pok. B. B. Pogodba o preužitku nima kavze, ker manjka njen bistveni element, to je element tveganja. Dejstvo je, da je bil pok. B. B. v času sklepanja hudo bolan, kar bi lahko sodišču pojasnil izvedenec onkolog, ki ga sodišče ni hotelo imenovati. Že 4. 11. 2007 so zdravniki ugotovili rak danke z metastazami v jetrih in verjetno v pljučih, kar pomeni, da so bili pri pokojnem najdeni zasevki v drugih delih telesa in gre gotovo za četrti stadij. Dne 28. 1. 2008 je bila sprejeta odločitev, da pokojni ni kandidat za uvedbo specifične onkološke terapije, kar pomeni, da je preostalo le paliativno zdravljenje, ki je namenjeno le daljšanje bolnikovega življenja in lajšanje simptomov, ne pa zdravljenju same bolezni. Zaporedje dogodkov ne more biti naključno. Dan po tem, ko je bila sprejeta odločitev, da se pokojnega ne zdravi, je bila sklenjena preužitkarska pogodba in ni dvoma, da je bilo tako pokojnemu očetu kot prvemu tožencu že pred sklenitvijo pogodbe znano, kakšna je pričakovana življenjska doba. Ob sklepanju pogodbe je bilo dokaj jasno tudi, kolikšne bodo obveznosti prvega toženca. Prvostopenjsko sodišče je glede tega vprašanja zavzelo napačno materialnopravno stališče, ki je povezano z zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem. Sodišče namreč ni ugotovilo, ali drži trditev tožnice, da jim je bilo s strani zdravstvenega osebja povedano, da bo pokojni živel še 7 do 12 mesecev. Šele z izvedbo ustreznih dokazov, bi sodišče lahko sprejelo odločitev glede vprašanja aleatornosti in sicer ali sta pokojni in prvi toženec ob sklepanju pogodbe vedela za pričakovano življenjsko dobo. Ker ni bilo aleatornosti, je domnevati, da so bili nagibi za sklenitev pogodbe drugačni ter nemoralni. Resnični namen naj bi bil, da se tožnica izigra v njeni zakonski pravici do dedovanja po pokojnem očetu, za katerega je tudi sama skrbela. Takšna pogodba pa nasprotuje morali in je nična, sklenjena pa je z nedopustnim in nemoralnim nagibom.

4. V odgovoru na pritožbo toženca prerekata pritožbene navedbe, opozarjata, da je obračunski pristop v popolnem nasprotju z veljavno sodno prakso. Predlagata zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravna odločilna dejstva in pravilno uporabilo relevantno materialno pravo.

7. Dne 29. 1. 2008 je B. B. sklenil pogodbo o preužitku(1) s prvim tožencem (sinom), s katero je slednjemu izročil nepremičnino parc. št. 3 k. o. X. Kot nadomestilo za izročeno premoženje si je v breme prevzemnika izgovoril dosmrtno brezplačno služnost stanovanja, vzdrževanje hiše, redne stike in vsestransko pomoč, morebitno doplačevanje domske oskrbe in v primeru smrti primeren pogreb in oskrbovanje groba.

Glede poslovne (ne)sposobnosti preužitkarja

8. Pritožbene navedbe niso uspele vzbuditi nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je bil pokojni B. B. dne 29. 1. 2008 popolnoma poslovno sposoben oziroma sposoben izraziti svojo pravo voljo in sposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe. Ta zaključek je oprt zlasti na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki je ugotovil, da v medicinski dokumentaciji ni nobenih zapisov o tem, da bi imel pokojnik izrazitejše psihične motnje ali bolezni ali da bi prejemal kakršno koli psihiatrično terapijo. Na zdravstvenih pregledih, povezanih z njegovimi (fizičnimi) boleznimi je bil ocenjen kot neprizadet, orientiran in zmožen naučiti se uporabe medicinskih pripomočkov. Po mnenju izvedenca je bil sposoben razumeti vsebino pogodbe in znal presoditi, kakšen pomen in posledice ima podpis pogodbe o preužitku. Pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo postaviti še izvedenca onkologa ni utemeljen. Tudi po presoji pritožbenega sodišča onkolog praviloma ni izvedenec ustrezne stroke za ugotavljanje duševnega zdravja in kognitivnih funkcij posameznika. Tudi dejstvo, da je bila pogodba sklenjena en dan po tem, ko je pokojnik izvedel, da ni kandidat za uvedbo specifične onkološke terapije, ne more vplivati na oceno njegove poslovne sposobnosti na način, kot želi prikazati tožnica. Logično je, da si je pokojnik ob spoznanju, da ga čaka le paliativna oskrba, želel zagotoviti, da zanj skrbi oseba, ki ji je najbolj zaupal in je zanj tudi že prej skrbela. V postopku je bilo ugotovljeno (in ni izpodbijano), da je prvi tožnik za očeta očetu že prej skrbel, mu finančno pomagal pri vzdrževanju nepremičnine, v katero je tudi vlagal, kar je v pogodbi o preužitku tudi izrecno ugotovljeno.

9. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je bilo pogodbenima strankama znano, da bo pokojni živel le še sedem do dvanajst mesecev(2) in šele potem presojati vprašanje aleatornosti. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje obračunski pristop ne pride v poštev, ker preužitkarske pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Tudi če bi bila pričakovana življenjska doba preužitkarja res določljiva (s tem pa tudi obseg prevzete skrbi), je bilo v sodni praksi že večkrat zavzeto stališče, da je lahko za preužitkarja skrb osebe, ki ji je blizu in ji zaupa, vredna vsaj toliko ali več, kot je vredno izročeno premoženje. Element zaupanje je bil v obravnavanem primeru ugotovljen. Po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je prvi toženec z dotedanjo skrbjo za očeta in za nepremičnino pokojnemu vlival zaupanje, da bo zanj dobro poskrbljeno, tudi zato, ker je imel (za razliko od tožnice) redne dohodke. Poleg tega se pokojni, ki je živel v istih hiši kot prvi toženec in tožnica s svojim partnerjem, s slednjim ni razumel. 10. Treba je še poudariti, da okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična(3), zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov)(4).

11. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da sporna pogodba ni bila sklenjena z namenom, da se tožnico prikrajša pri dedovanja oziroma, da ni šlo za prikrito darilno pogodbo. S pavšalnimi navedbami v pritožbi pritožnica tega zaključka ne more izpodbiti. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in temelji na izpovedbah pravdnih strank in presoji sporne pogodbe, razlogi pa so navedeni v 18. točki obrazložitve in se pritožbeno sodišče nanje ob odsotnosti konkretiziranih pritožbenih trditev le sklicuje.

12. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), glede na vsebino pritožbe pa odgovor na pritožbo ni bil potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve (prvi odstavek 564. člena Obligacijskega zakonika-OZ).

Op. št. (2): Preužitkar je umrl ... 2008, to je 8 mesecev po sklenitvi pogodbe.

Op. št. (3): Prim. npr. sodbo VSRS II Ips 381/2006 z dne 29. 1. 2009. Op. št. (4): Prim. npr. sklep VSRS II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015.