Jedro

Pri pogodbi o preužitku (ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju) je pravno tveganje v tem, da stranki pogodbe ob sklenitvi (še) ne vesta, kakšne in kolikšne bodo njune medsebojne obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da je smrt le časovna razmejitev obveznosti, ocena aleatornosti pogodbe pa se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata pogodbeni stranki z njeno sklenitvijo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožene stranki njene revizijske stroške v znesku 1.695,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica je s tožbo z dne 31. 1. 2013 od sodišča zahtevala razveljavitev Pogodbe o preužitku z dne 29. 1. 2008, s katero je njen oče, pokojni A. A., izročil svojemu sinu (prvemu tožencu) nepremičnino s parc. št. 810/3, k. o. .... Oče naj bi bil ob podpisu pogodbe v stanju popolne poslovne nesposobnosti, pogodba naj ne bi bila aleatorna in naj bi prekrivala darilno pogodbo. Tožnica je zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti zemljiškoknjižnega vpisa, izvedenega na podlagi pogodbe o preužitku, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker je preužitkar umrl pred vložitvijo tožbe, tožnica poleg prvega toženca toži tudi svojo sestro (drugo toženko), ki je prav tako zakonita dedinja po očetu.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil preužitkar ob sklenitvi pogodbe o preužitku popolnoma razsoden. Čeprav je bil takrat že zelo bolan in je bila njegova smrt pričakovana, ni mogoče govoriti o pomanjkanju aleatornosti sklenjenega posla. Prvi toženec je že predhodno skrbel za očeta in pomagal vzdrževati nepremičnino, imel je (za razliko od tožnice) redne dohodke, kar vse je očetu (preužitkarju) vlivalo zaupanje, da bo zanj ustrezno poskrbel tudi do smrti. Trditve o prikritem darilu so ostale nedokazane.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Dejstvo, da je bila pogodba o preužitku sklenjena en dan po tem, ko je oče izvedel, da mu preostane le paliativna oskrba, ni vplivalo na njegovo poslovno sposobnost. Presoja aleatornosti pogodbe ni odvisna od morebitnega vedenja pogodbenih strank o pričakovani življenjski dobi preužitkarja. Tudi če bi bila ta določljiva, je lahko za preužitkarja skrb osebe, ki mu je blizu in mu zaupa, vredna vsaj toliko ali več, kot je vredno izročeno premoženje.

**Povzetek revizijskih navedb**

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Strinja se, da uporaba obračunskega pristopa pri presoji ni primerna. Vendar naj bi bilo bistveno, da je prvi toženec ob sklepanju pogodbe vedel za slabo zdravstveno stanje očeta ter hkrati tudi za njegovo preostalo življenjsko dobo. Trenutek smrti torej ni bilo več bodoče negotovo dejstvo, zato naj bi bila kavza pogodbe nedopustna, sklenjen pravni posel pa nemoralen. Sodna praksa naj ne bi dala nedvoumnega odgovora na vprašanje dopustnosti in zakonitosti aleatornih pogodb, ki so sklenjene v okoliščinah, ko obstaja vedenje o skorajšnji smrti preužitkarja.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in tožnici naloži plačilo njenih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Odločitev o reviziji**

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. 8. Revident izpodbija odločitev o aleatornosti sklenjene pogodbe o preužitku ob vedenju, da bo preužitkar zaradi hude bolezni umrl v naslednjih 6-12 mesecih. Res je pravno tveganje za aleatorno pogodbo tako bistveno in pomembno, da brez tveganja takšna pogodba nima kavze in je zato nična. Pri pogodbi o preužitku (ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju) je pravno tveganje v tem, da stranki pogodbe ob sklenitvi (še) ne vesta, kakšne in kolikšne bodo njune medsebojne obveznosti.1 Pri tem pa je treba poudariti, da je smrt le časovna razmejitev obveznosti, ocena aleatornosti pogodbe pa se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata pogodbeni stranki z njeno sklenitvijo. Tveganje torej ni odvisno samo od predvidljivosti nastopa smrti (ki je tudi sicer v primerih ocenjene preostanka življenjske dobe še vedno relativno negotovo dejstvo), temveč tudi od vsebine in narave prevzetih obveznosti. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, si je preužitkar z obravnavano pogodbo o preužitku v breme prvega toženca izgovoril dosmrtno brezplačno služnost stanovanja, vzdrževanja hiše, redne stike in vsestransko pomoč, morebitno doplačevanje domske oskrbe in v primeru smrti primeren pogreb in oskrbovanje groba. Stranki pogodbe ob njeni sklenitvi zagotovo nista mogli vedeti, kaj vse bo vsestranska skrb za preužitkarja v njegovih zadnjih mesecih življenja (in glede na hudo bolezen) obsegala. Sklenitev pogodbe o preužitku v takšnih okoliščinah ni nedopustna. Obveznosti, kot so nega in vsestranska pomoč, so tudi neločljivo povezane z medsebojno emocionalno pripadnostjo in zaupanjem strank. Te lastnosti, ki se ne dajo izraziti v denarju, dodatno onemogočajo čisti ekonomski obračun vrednosti pogodbenih zavez.2 Dejstvo, da sta stranki pogodbo sklenili tudi zaradi predhodne pomoči in vlaganj prvega toženca, pa še dodatno utrjuje stališče, da ni mogoče govoriti o nemoralnosti sklenjenega posla.3

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora tožnica toženi stranki tudi povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 1.695,80 EUR, kar obsega stroške nagrade za postopek z izrednim pravnim sredstvom, pavšalne administrativne stroške in 22 % DDV. Glede na prehodno določbo 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008).

1 Prvi odstavek 564. člena Obligacijskega zakonika določa, da se s pogodbo o preužitku ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. 2 Prim. sodbo VSRS II Ips 324/2016. 3 Prim. sodbo VSRS II Ips 246/2016.