Jedro

Nediferencirana vrednost spornega predmeta ima enako posledico, kot če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sploh ni določena. V takem primeru revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na tožnikove nedenarne tožbene zahtevke.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v znesku 1.015,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo vse nedenarne zahtevke tožnika proti obema toženkama in tudi (edini) denarni zahtevek tožnika proti prvi toženki glede plačila zneska 62.593,89 EUR (prej 15.000.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbeno sodišče je s sodbo v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilna stališča pritožbenega sodišča so, da sporna pogodba o ugotovitvi skupnega premoženja z dne 15. 9. 1986, ni navidezna (temveč odraža pravo pogodbeno voljo strank glede ureditve premoženjskih razmerij med partnerjema po razpadu življenjske skupnosti), da ravnanje druge toženke ni utemeljevalo tožnikovega preklica darilne pogodbe zaradi velike nehvaležnosti in, da tožnik tudi ni socialno ogrožen in tako ni podan dodaten razlog za to, da bi morala druga toženka vrniti darilo.

3. Tožnik je vložil pravočasno revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka“. Revident trdi, da zaradi adaptacije hiše ni moglo nastati skupno premoženje. Že zato naj bi bila sporna pogodba navidezna in je bil pogodbeni namen tožnika obdariti prvo toženko, pri čemer je ta namen odpadel, ker je prišlo do razveze zakonske zveze. Sodišče je slabo ocenilo dokaze in tudi „ni zaslišalo ostalih predlaganih prič, ki bi prav tako povedale, da je delal tožnik, kje je živel in kaj se je delalo na sporni hiši“.

4. Revident nasprotuje tudi odločitvi sodišč o zavrnitvi zahtevkov proti drugi toženki glede preklica darila in njegove vrnitve.

5. Revizija, v obsegu, ki se nanaša na tožnikove nedenarne zahtevke, ni dovoljena. V preostalem delu pa revizija ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

6. Tožnik je proti toženkama uveljavljal več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago. Tako je zoper prvo toženko uveljavljal ugotovitev navideznosti pogodbe o ugotovitvi skupnega premoženja in vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze. Proti drugi toženki (tožnikovi hčerki) je tožnik uveljavljal preklic darila zaradi velike nehvaležnosti in vrnitev darila zaradi tožnikove socialne stiske. V zvezi z različnimi zahtevki proti dvema toženkama, je tožnik v tožbi navedel nediferencirano vrednost spornega predmeta v znesku 15.000.000 SIT. Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da ima nediferencirana vrednost spornega predmeta v takih primerih enako posledico, kot če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sploh ni določena. V takem primeru namreč revizija ni dovoljena.(1) O neutemeljenosti revizije:

7. Revizija se nanaša tudi na pravnomočno zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka, da mu mora prva toženka plačati znesek 15.000.000 SIT (sedaj 62.593,89 EUR). V tem delu je revizija dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega revizijski prag iz 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP/99. 8. V zvezi z spornim denarnim tožbenim zahtevkom so bile postavljene tožbene trditve: - da je sporna pogodba o ugotovitvi skupnega premoženja predstavljala prikrito darilno pogodbo s katero je tožnik prvi toženki podaril idealni delež ½ nepremičnine vpisane v vl. št. 530, k.o. ...; - da je prva toženka podarila polovico prejetega darila skupni hčerki pravdnih strank N. L. in zato tožnik od prve toženke ne more več zahtevati vrnitve celotnega podarjenega deleža nepremičnine; - da je vrednost deleža nepremičnine, s katerim je prva toženka razpolagala, vtoževanih 15.000.000 SIT.

9. Vrhovno sodišče ni upoštevalo tistih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zmotnost dokazne ocene sodišča.(2)

10. Glede na revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišča (povzete na 3. strani sodbe pritožbenega sodišča) tudi revizijsko sodišče nima nikakršnih dvomov o tem, da sta tožnik in prva toženka s sporno pogodbo uredila vprašanje skupnega premoženja zakoncev ob razpadu njune življenjske skupnosti in sporni pravni posel nikakor ne predstavlja navidezne pogodbe. Če odmislimo vprašanje skupnega premoženja tožnika in prve toženke, pa je glede na vsebino „Pogodbe o ugotovitvi skupnega premoženja in darilne pogodbe“ z dne 15. 9. 1986 (priloga A13) razvidno, da je tožnik nedvomno soglašal z darilom četrtinskega deleža na sporni nepremičnini skupni hčerki N. L. in je zato tožba, kolikor se nanaša na denarni tožbeni zahtevek proti prvi toženki, tudi nesklepčna. Iz tožbenih trditev in tožbi priloženih dokazov namreč ne izhaja utemeljenost tožbe glede denarnega nadomestila zaradi nemožnosti vrnitve darila.

11. Delno zavrženje revizije ima podlago v 377. členu, delna zavrnitev revizije pa v 378. členu ZPP. Odločitev o stroških revizijskega postopka ima podlago v prvem odstavku 165. in prvem odstavku 154. člena ZPP. Stroški so bili odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo, v okviru stroškovnega predloga tožene stranke.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 346/2006, II Ips 472/2005 in II Ips 449/2005. Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.