Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Nasprotna udeleženca obširno nasprotujeta dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Lastne dejanske zaključke nato po svoje pravno ovrednotita, pri čemer konkretno ne izpostavita oziroma ne opredelita niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Nadalje se na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča sklicujeta povsem pavšalno in brez navedbe opravilnih številk, enako posplošeno pa zatrjujeta tudi kršitve ustavnih in konvencijskih pravic.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 1. 2022 določilo mejo med nepremičninama parc. št. 4060/15 in 4060/12, obe k. o. ..., tako, da poteka od točke A (kjer je vkopan železni klin), v ravni liniji po robu obstoječe žičnate ograje z betonskimi temelji do točke B (kjer je vkopan kovinski mejnik z rumeno plastično kapico), kot je razvidno iz skice in elaborata sodne ureditve meje, ki je sestavni del tega sklepa. Sporni mejni prostor je ocenilo na 37 m² in določilo vrednost 1.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta nasprotna udeleženca vložila predlog za dopustitev revizije. Sodiščema prve in druge stopnje očitata zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Poudarjata, da je pravni prednik predlagateljic pridobil lastninsko pravico na parceli št. 4060/15 na podlagi menjalne pogodbe z dne 20. 9. 1985 in ne v letu 1982, da naj bi bila zato hiša predlagateljic črna gradnja, ter da prvi nasprotni udeleženec v letu 1989 ni dal soglasja pravnemu predniku predlagateljic za postavitev lesenih količkov. Ne strinjata se z zaključki sodišč prve in druge stopnje, da so predlagateljice na spornem prostoru pridobile lastninsko pravico s priposestvovanjem. Zatrjujeta odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Menita, da sta sodišči prve in druge stopnje odločali le po zakonskih normah, ki so v konkretnem primeru krivične, ter da je bila kršena njuna pravica iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS), kot tudi njune pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Pravno pomembnega vprašanja ne oblikujeta.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso.2 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Nasprotna udeleženca obširno nasprotujeta dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Lastne dejanske zaključke nato po svoje pravno ovrednotita, pri čemer konkretno ne izpostavita oziroma ne opredelita niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Nadalje se na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča sklicujeta povsem pavšalno in brez navedbe opravilnih številk, enako posplošeno pa zatrjujeta tudi kršitve ustavnih in konvencijskih pravic.

7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Določbe navedenega zakona se v obravnavani zadevi smiselno uporabljajo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča II DoR 541/2020 z dne 6. 1. 2021, II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019.