Jedro

Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.

Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z vmesnim sklepom sklenilo, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sklepu pritožbenega sodišča je nasprotna udeleženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da predlagateljica ni upravičena do odškodnine po 73. členu ZDen, ker njen pravni prednik ni bil dolžan vrniti nepremičnine, ki leži na ozemlju Republike Slovenije. Odškodnina gre le tistim zavezancem, za katere je veljala dolžnost vrnitve nepremičnine, ne pa tudi tistim, ki te dolžnosti niso imeli. Zavezanec za vrnitev je vselej tisti, ki ima nepremičnino med svojimi sredstvi in sicer bivši imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, ne pa zgolj uporabnik nepremičnine. Predlagateljica oziroma njen pravni prednik, ki je tuja pravna oseba, pa ne more biti zavezana za vračanje nepremičnin v naravi v postopku denacionalizacije. O tem se je že izrekla sodna praksa v zadevah VI Ips 2/2006 z dne 12. 12. 2006, I Up 9/2006 z dne 29. 8. 2007 ter I Up 633/2003 z dne 6. 10. 2005. Republika Slovenija se je lahko zavezala za vračilo podržavljenega premoženja le s premoženjem, ki je bilo ob uveljavitvi ZDen kot družbena lastnina pod njeno ingerenco. Iz določb ZDen in Zakona o podjetjih izhaja, da je lahko zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji in to za podržavljeno premoženje, ki je med njenimi sredstvi in je bilo ob uveljavitvi ZDen v družbeni lastnini. ZDen tujim pravnim osebam ne daje privilegiran položaj glede na domače osebe, saj za tuje pravne osebe kot zavezanke po načelu teritorialnosti ne velja. Sklicuje se tudi na 16. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Čeprav ni bil izpolnjen eden od pogojev za priznanje odškodnine po 73. členu ZDen, je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Pritožbeno sodišče je smiselno uporabilo načelo prirejenosti postopkov in s tem vezanost na pravnomočne upravne akte. Trdi, da tega načela ni mogoče uporabljati absolutno. V primerih, kot je določitev odškodnine po 73. členu ZDen, vezanost na upravne akte pogojuje udeležbo strank v predhodnem upravnem postopku denacionalizacije. Zato bi ji v upravnem postopku morala biti dana možnost varovanja svojih pravic in morebitnih obveznosti, še zlasti o tako pomembnem vprašanju kot v konkretnem primeru. Ker pa v upravnem postopku zaradi denacionalizacije ni sodelovala, je pravnomočna upravna odločba ne more zavezovati. Pojasnjuje še, da je bila upravna odločba v postopku denacionalizacije izdana 16. 1. 2002, pravnomočna pa je postala 5. 5. 2003. Drugih pravnih sredstev predlagatelj v postopku denacionalizacije ni vložil. Šele po pravnomočnosti odločbe o vračilu nepremičnin v naravi je 25. 11. 2003 sama vstopila v postopek denacionalizacije na podlagi poziva prvostopenjskega upravnega organa kot zavezanka za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti. Trdi, da se pritožbeno sodišče do teh njenih ugovorov ni opredelilo. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi, sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi in predlog predlagateljice za plačilo odškodnine zavrne oziroma da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek in odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo predlagateljici, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Predlagateljica v tem nepravdnem postopku zahteva določitev odškodnine za 205/1000-tin nepremičnine s parc. št. 110/2 k.o. ..., ki jo je moral njen pravni prednik vrniti denacionalizacijski upravičenki v naravi na podlagi delne odločbe Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik št. 362/88/92 z dne 16. 1. 2002, potrjene z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 363-01-8/2002 z dne 26. 3. 2003. Sodišči sta ugotovili, da je predlagateljičin pravni prednik, ki je tudi bil tuja pravna oseba, navedeno nepremičnino pridobil odplačno.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da nasprotna udeleženka v reviziji izpodbija pravilnost navedene dokončne in pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Že prvostopenjsko sodišče ji je odgovorilo, da so bile sodne odločbe, na katere se sklicuje tudi v reviziji, izdane po tem, ko je nastala dolžnost predlagateljičinega pravnega prednika za vrnitev nepremičnin. To pa za odločitev niti ni ključno. Kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče, pravilnost in zakonitost te odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi Zakon o splošnem upravnem postopku. Po navedbah v reviziji je za denacionalizacijski postopek vedela in vanj po pravnomočnosti odločbe tudi vstopila. Da je uveljavljala pravna sredstva, ki so ji bila tedaj na razpolago, ali da je bila navedena upravna odločba razveljavljena, odpravljena, spremenjena ali izrečena za nično, nasprotna udeleženka ne zatrjuje. Zato se neutemeljeno zavzema za njeno neupoštevanje. Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.

8. Ker je pritožbeno sodišče zadostno in pravilno odgovorilo na vse njene pritožbene očitke, mu nasprotna udeleženka neutemeljeno očita postopkovne kršitve.

9. Na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo.