Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 697/2007

ECLI:SI:VDSS:2008:PSP.697.2007 Oddelek za socialne spore

pravica do dela s krajšim delovnim časom delna invalidska pokojnina sprememba invalidnosti
Višje delovno in socialno sodišče
1. september 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker tožnik kot invalid III. kategorije, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine, in sicer ker gre za spremembe v stanju invalidnosti, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku teh sprememb dalje, izplačevala pa se mu bo od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler bo opravljal delo z delovnim časom, ki bo ustrezalo njegovi delovni zmožnosti.

Izrek

Pritožbi toženca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 2. točki izreka), ki se nanaša na priznanje ostalih pravic iz invalidskega zavarovanja, spremeni tako, da se za besedama „jedkim snovem“ besedilo spremeni tako, da glasi: „od 1.6.2004 dalje. Od istega dne dalje se tožniku prizna tudi pravica do delne invalidske pokojnine. O odmeri in izplačevanju le-te bo odločil toženec s posebno odločbo.“

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 4.5.2004, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja in odločbo št. ... z dne 20.9.2004, s katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena (1. točka izreka). Zahtevi tožnika za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je ugodilo tako, da mu je priznalo invalidnost III. kategorije od 4.5.2004 dalje s skrajšanim delovnim časom v trajanju 4 ure zaradi posledic bolezni tako, da je tožnik sposoben opravljati drugo delo, kjer ne bo dvigoval levice nad nivo ramen, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 10 kg in v delovnem okolju, kjer ne bo izpostavljen prahu in jedkim snovem ter mu priznalo pravice iz naslova te invalidnost od 4.5.2004 dalje, o višini katerih pa naj toženec odloči z novim upravnim aktom v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (2. točka izreka). Nadalje je še odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 548,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da ne nasprotuje razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, prav tako ne datumu nastanka te invalidnosti in tudi ne ugotovljenemu vzroku invalidnosti. Sam izrek pa je nejasen oz. nerazumljiv, kajti sodišče je tožniku priznalo pravice iz naslova invalidnosti od 4.5.2004 dalje, pri tem pa ni razvidno, za kakšne pravice gre. Omenjeno tudi ni razvidno iz razlogov sodbe. Za priznanje pravic morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, katerih pa sodišče ni ugotavljalo in se zato sodba v izpodbijanem delu tudi ne more preizkusiti. Sodišče tudi ni odločilo o datumu priznanja pravic iz naslova invalidnosti. Toženec se strinja, da ima tožnik od 4.5.2004 dalje pravico do dela na drugem ustreznem delu in dela s krajšim delovnim časom od polnega (sodišče prve stopnje to pravico nepravilno poimenuje kot pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Nikakor pa vse pravice tožniku ne gre od tega datuma dalje. Tako pravico do izplačevanja ustrezne dajatve lahko pridobi šele potem, ko nastopi ustrezno delo s skrajšanim delovnim časom. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izrek v 2. točki izpodbijane sodbe spremeni tako, da tožencu naloži odločitev o pravici in odmeri delne invalidske pokojnine oziroma da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju tožnika sodišče ni dolžno sprecificirati pravic, ki izhajajo iz ugotovljene invalidnosti, temveč je to naložilo tožencu v smislu izdaje odločbe, zoper katero ima tožnik tudi možnost po potrebi uporabiti pravna sredstva.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere opozarja toženec oziroma na katere skladno z 2. odstavkom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sodbe nepravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno dejansko stanje. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem povezano do spremembe njegove delazmožnosti. Tožnik je bil sicer že pred tem razvrščen v III. kategorijo invalidnosti od 7.9.1999 dalje. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi spremembe v stanju invalidnosti na podlagi 91. in 93. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl, v nadaljevanju: ZPIZ-1) priznalo pravico do premestitve na drugo ustrezno delo in pa pravico do dela s krajšim delovnim časom po štiri ure dnevno. Res je, kot to opozarja toženec, da izrek sicer ni povsem skladen z zakonskim besedilom, vendar pa ne gre za kršitev, ki bi bistveno vplivala na samo odločitev v zadevi, kajti iz izreka povsem jasno izhaja, da gre za priznanje pravic po prej citiranih členih. Pravice je sodišče prve stopnje sicer priznalo od 4.5.2004 dalje in torej pri odločitvi ni upoštevalo 2. odstavka 163. člena ZPIZ-1, kjer je določeno, da če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. Upoštevaje navedeno zakonsko določbo bi tožniku nove pravice iz invalidskega zavarovanja pripadale šele od 1.6.2004 dalje, ne pa od 4.5.2004 dalje. Ker pa iz pritožbenih navedb izhaja, da omenjeni datum ni sporen, pritožbeno sodišče v omenjeno odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je glede ostalih pravic sodišče odločilo zgolj splošno, torej da gredo tožniku tudi ostale pravice, brez da bi te pravice konkretno specificiralo. Pritožbeno sodišče je zato zaradi pravilne uporabe materialnega prava v tem delu spremenilo 2. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožniku priznalo tudi pravico do delne invalidske pokojnine, ki se navezuje na pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. ZPIZ-1 namreč v 1. odstavku 93. člena določa, da ima zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Torej če tožnik izpolnjuje pogoje do pravice s krajšim delovnim časom, mu gre v tem primeru tudi pravica do delne invalidske pokojnine in sicer upoštevaje že citirani 2. odstavek 163. člena ZPIZ-1 od 1.6.2004 dalje. Da so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic po 93. členu, izhaja iz dokumentacije v upravnem spisu, iz katere je razvidno, da je bil tožnik v času nastanka spremembe v stanju invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje (delovno razmerje) in so torej izpolnjeni pogoji po 66. členu ZPIZ-1. Nikakor pa samo priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da bo tožnik že od datuma priznanja pravice dalje upravičen tudi do izplačila le-te. Za izplačilo delne invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji. Tako se skladno s 1. odstavkom 159. člena ZPIZ-1 delna invalidska pokojnina izplačuje zavarovancu od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Ker gre za bodoča dejstva, ki so v bistvu vezana na izvršitev pravnomočne sodbe, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. alineo 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) odločitev o odmeri in pa datumu, od kdaj naprej se tožniku izplačuje delna invalidska pokojnina, naložilo tožencu, ki bo s tem v zvezi izdal posebno odločbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožniku priznalo tudi pravico do delne invalidske pokojnine od 1.6.2004 dalje, medtem ko je tožencu naložilo, da s posebno odločbo odloči o izplačevanju in odmeri delne invalidske pokojnine.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia