Jedro

Iz določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba zoper sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35108-86/2012-9-0641 z dne 15. 11. 2012 se zavrne.

II. Tožba zoper odločbo Upravne enote Mozirje št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012 se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom na drugi stopnji zavrgla tožničino pritožbo zoper gradbeno dovoljenje št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012, ki je bilo izdano investitorju A.A. za rekonstrukcijo ... in novogradnjo zajemnega objekta, dovodnega kanala in turbinskega jaška na naštetih zemljiščih k.o. ...

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da naj bi se po tožničinem mnenju z načrtovanim posegom nesprejemljivo posegalo v ribiško upravljanje, ki ga izvaja kot koncesionarka v mozirskem ribiškem okolišu, kamor sodi tudi Grušoveljska struga, ki je varstveni revir. Po mnenju pritožbenega organa navedeno tožnici ne daje statusa stranske udeleženke. Ne gre namreč za njene osebne koristi, ampak za uveljavljanje dejanskega interesa in javne koristi. V zvezi s slednjo pa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi 19. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (v nadaljevanju ZSRib) sodeluje Zavod za ribištvo s svojim soglasjem. Ker tožnica ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje, jo je drugostopenjski organ na podlagi 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, in deluje v javnem interesu. Pojasnjuje cilje, namen in naloge delovanja, ki so določene v statutu. Med njimi je skrb za trajnostno rabo rib ena izmed pomembnih zakonskih nalog in nalog iz koncesijskega razmerja. Obravnavni gradbeni poseg je poseg v okolje po opredelitvi Zakona o varstvu okolja. Poleg tega je dolžna plačevati letno koncesijsko dajatev, ki jo lahko poravna le z dohodkom iz prodanih ribolovnih dovolilnic. Njihova prodaja je v veliki meri odvisna od vložka rib v ribolovni revir, vložek pa je odvisen od vzreje v gojitvenem revirju, kamor sodi tudi območje Grušoveljske struge, ki ima status varstvenega revirja.

V nadaljevanju pojasnjuje negativne vplive izgradnje zajemnega objekta in cevovoda na Grušoveljsko strugo, do katerih bo prišlo kljub določbi četrte alineje tretjega odstavka 25. člena ZSRib. Opozarja na 49. b člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je treba v primeru varovanega območja (v konkretnem primeru gradnja cevovoda tudi v Naturi 2000) pridobiti posebno soglasje. Tožnica bi kot stranska udeleženka varovala svoje pravice tako, da bi zahtevala gradnjo, ki (med drugim) ne bi vplivala na stabilnost vodostaja, ki bi povzročala čim manjše izgube pri sonaravni vzreji salmonidov in ki ne bi posegala v biotop vode. Meni, da gre v tem primeru za njeno osebno korist, ki je neposredna in pravna. Predlaga, naj sodišče odpravi gradbeno dovoljenje z dne 7. 8. 2012 in drugostopenjski sklep z dne 15. 11. 2012 in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka Tožba zoper sklep ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da tožnica, ki je imetnica koncesije za ribiško upravljanje v ribiškem okolišu, kamor sodi tudi Grušoveljska struga, ne more biti stranska udeleženka v postopku omenjenega gradbenega dovoljenja in s tem tudi ne upravičena vlagateljica pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZSRib so naloge koncesionarja priprava in sprejem letnega programa; izvajanje ribolova; izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, za intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela; aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib; izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib; vodenje predpisanih evidenc; poročanje; strokovno usposabljanje ribičev; izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe in druge naloge, povezane s koncesijo.

Ne iz te niti iz drugih določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja. Tako je v drugem odstavku 19. člena ZSRib izrecno določeno, da se gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih po predpisih o graditvi objektov, lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja Zavoda za ribištvo. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da niti omenjeni zavod ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.

Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja z dne 7. 8. 2012, ki je prav tako izpodbijano, je med pogoji, ki jih je treba upoštevati pri novogradnji (2. točka izreka), določeno tudi, da „gradnja se ne sme izvajati v spomladanski drstni dobi ogroženih vrst rib (od začetka marca do konca maja). Vsaj 14 dni pred pričetkom gradnje je o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v ribiški okoliš potrebno obvestiti Ribiško družino Mozirje in omogočiti interventni odlov rib (naravovarstveni pogoji)“. V isti točki izreka je še navedeno, da je investitor v zadevi pridobil soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje, soglasje ARSO, Sektorja za porečje reke Save, Oddelek območja Savinje (vodno soglasje) ter naravovarstveno soglasje ARSO.

Iz navedenega izhaja, da so pristojni organi (soglasodajalci, ki jih določajo področni zakoni) v postopkih izdaje soglasij presodili dovoljenost oz. primernost sporne gradnje z vidika varstva narave, voda in gozdov, torej z vidika določb Zakona o gozdovih (ZG), Zakona o vodah (ZV-1) in Zakona o ohranjanju narave (ZON). Vprašanje, ali bi z gradnjo moral soglašati tudi Zavod za ribištvo, pa ni predmet tega upravnega spora. Tožnica zato svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more utemeljevati s tem, da se ne strinja s pogojem v gradbenem dovoljenju, ki da nepravilno navaja obdobje drstenja, in s tem, da naj bi šlo za poseg v okolje, ki bo negativno vplival na Grušoveljsko strugo z vidika četrte alineje tretjega odstavka 25. člena ZSRib (prepoved posegov oziroma vznemirjanja rib na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih). Tudi sicer so te tožničine navedbe nedovoljene tožbene novote, saj jih v pritožbi ni navajala (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

Tožnica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more varovati niti svojega interesa v zvezi s prodajo ribolovnih dovolilnic, ki da je odvisna od vzreje v gojitvenem revirju. Ni dvoma, da je njen interes, da teh dovolilnic proda čim več in da si zato prizadeva za čim večji obseg vzreje v gojitvenem revirju, vendar je omenjeno zgolj njen dejanski ekonomski interes. Prav nanj pa se je tožnica sklicevala tudi v pritožbi, saj je navedla, da zahteva obnovo postopka ter soudeležbo v njem kot stranka z ekonomskim interesom.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep zakonit, je tožbo v tem delu zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka Tožba zoper gradbeno dovoljenje ni dopustna.

V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnica v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja takega statusa ni imela, (pritožbo je vložila kot neupravičena oseba), ni aktivno legitimirana za izpodbijanje gradbenega dovoljenja. Sodišče je zato tožbo v tem delu zavrglo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K III. točki izreka Kadar sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).