Jedro

Iz Zakona o sladkovodnem ribištvu ne izhaja (ZSRib) neposredna pravna korist revidentke (ki je koncesionarka na podlagi 28. člena ZSRib) za sodelovanje v gradbenih postopkih.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper sklep tožene stranke, št. 35108-86/2012-9-0641 z dne 15. 11. 2012 (I. točka izreka sodbe in sklepa); ter zavrglo tožbo zoper odločbo (gradbeno dovoljenje) Upravne enote Mozirje, št. 351-47/2009-2012-94 z dne 7. 8. 2012 (II. točka izreka - tožeča stranka te točke izreka ne izpodbija); in na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 11. 2012 je tožena stranka zavrgla revidentkino pritožbo zoper odločbo - gradbeno dovoljenje Upravne enote Mozirje z dne 7. 8. 2012. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), na določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na več določb Zakona o sladkovodnem ribištvu (v nadaljevanju ZSRib). Iz določb ZSRib ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja. V obravnavanem primeru so pristojni organi v postopkih izdaje soglasij presodili dovoljenost oziroma primernost sporne gradnje z vidika varstva narave, voda in gozdov, torej z vidika določb Zakona o gozdovih, Zakona o vodah in Zakona o ohranjanju narave. Revidentka svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more utemeljevati s tem, da se ne strinja s pogojem v gradbenem dovoljenju, ki da nepravilno navaja obdobje drstenja, in zatrjevanjem, da naj bi šlo za poseg v okolje, ki bo negativno vplival na Grušoveljsko strugo. Tudi sicer so te revidentkine navedbe nedovoljene tožbene novote, ki jih v pritožbi ni navajala. Revidentka tudi ne more varovati svojega interesa v zvezi s prodajo ribolovnih dovolilnic, saj gre za njen ekonomski (in ne pravni) interes. Glede odločitve o stroških postopka se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 3. Zoper navedeno prvostopenjsko sodbo (in sklep, I. in III. točko izreka) je revidentka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Meni, da ji je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba priznati status stranskega udeleženca, saj so v celoti izpolnjeni pogoji za priznanje. Vpliv gradnje po gradbenem dovoljenju je neposreden in bo bistveno spremenil pogoje gospodarjenja na gojitvenem območju. Kot stranska udeleženka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi zahtevala gradnjo, ki ne bi vplivala na stabilnost vodostaja in na druge pogoje v gojitvenem območji. Bistvena kršitev določb postopka je podana zato, ker je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, v nasprotju z določbo 59. člena ZUS-1, saj je bilo dejansko stanje sporno, revidentki pa že v upravnem postopku ni bila dana možnost izjave. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Revidentka v reviziji kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje, ali ima ribiška družina kot koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolju pravico sodelovati v postopku gradbenega dovoljenja za objekt, ki posega v režim vode in s tem v upravljanje in gospodarjenje ter izvajanje ribolova v obsegu in na način, kakor je to v opisanem primeru.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je navedeno pravno vprašanje za rešitev obravnavane zadeve pomembno, zato je revizijo dovolilo na navedeni zakonski podlagi.

9. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

10. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče do ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje, ni opredeljevalo.

11. V obravnavani zadevi je Upravna enota Mozirje investitorju A. A. izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo male hidroelektrarne B. in novogradnjo (vzajemni objekt, dovodni kanal, turbinski jašek) na zemljišču parc. št... vse k. o... Zoper navedeno gradbeno dovoljenje je revidentka vložila pritožbo, ki je bila z izpodbijanim sklepom tožene stranke zavržena. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je bila odločitev tožene stranke pravilna.

12. V obravnavanem primeru ni sporno, da je revidentka koncesionarka za izvajanje ribiškega upravljanja na podlagi 28. člena ZSRib (Ur. l. RS, št. 61/2006), in sicer v ribiškem okolišu na območju predvidene rekonstrukcije male hidroelektrarne.

13. Kdo se lahko poleg stranke udeležuje upravnega postopka je določeno v ZUP. Ta v prvem odstavku 43. člena določa, da se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP).

14. ZSRib v 28. členu določa status in naloge koncesionarja. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da ZSRib ne v 28. členu ne v drugih določbah ne določa, da bi bil koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja. ZSRib torej ni zakon, iz katerega bi izhajala revidentkina neposredna pravna korist za sodelovanje v gradbenih postopkih. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi noben drug predpis na določa take neposredne pravne koristi „ribiških koncesionarjev“ za sodelovanje v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja.

15. V 19. členu ZSRib („gradnje in drugi posegi na območju ribiškega okoliša“) je izrecno določeno, da se gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih po predpisih o graditvi objektov, lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja Zavoda za ribištvo (drugi odstavek). Iz navedene določbe izhaja, da v postopku gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih, sodeluje kot soglasodajalec samo zavod in da ZSRib posebnih pravic koncesionarjem na tem področju (gradbenem) ne daje. Izvajalec ribiškega upravljanja sicer sodeluje z zavodom pri izdaji mnenja o vplivu posega na stanje rib v postopku izdaje vodne pravice po predpisih o vodah (četrti odstavek 19. člena ZSRib), kar pa ni materialnopravna podlaga za vstop koncesionarja (kot stranskega udeleženca) v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

16. V reviziji zatrjevana kršitev določb postopka v upravnem sporu zaradi neoprave glavne obravnave po presoji Vrhovnega sodišča ni podana. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo pravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ni sporno, da je revidentka koncesionarka na podlagi ZSRib. V obravnavanem primeru je sporen revidentkin položaj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Za rešitev tega vprašanja pa je pomembna samo razlaga določb ZUP in ZSRib.

17. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Ker revidentka z revizijo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.